Pergam: Grafična industrija je kljub perspektivnosti skoraj pred zlomom

Kot je ocenil, se problemi v panogi zelo hitro povečujejo. Pri tem ne izključuje presežke zaposlenih, saj so ponekod že najavili odpuščanja. Če se bo ta trend nadaljeval, Rebolj ocenjuje, da bo brez službe ostalo nekaj sto ljudi. "Razmere so alarmantne, ker že zdaj prihaja do ukinjanja nekaterih programov, kljub obljubam lastnikov, da ne bo nobena blagovna znamka 'padla'", je dejal.

Vzroki za to so po njegovem mnenju v glavnem notranje narave, zunanji je le en del, in sicer, da je premalo ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in za razbremenitev gospodarstva. Kot je pojasnil, so bili s tistim, kar je predlagala vlada v celoti oz. v veliki meri nezadovoljni.

Med notranjimi vzroki je navedel, da ni jasnega koncepta razvoja v tej panogi, ni vizije, razmišlja se tudi o ukinitvi nekaterih programov. Koncentracija kapitala v rokah enega lastnika, pri tem je izpostavil primer Kraterja, po njegovem v tej panogi pomeni uničenje trga in konkurence na trgu. Na račun stagnacije enega podjetja se, tako Rebolj, razvijajo druge tiskarne.

Pri tem je izpostavil primer Dela Tiskarne, saj vlaganja v njo ni več, nekateri programi pa se selijo. "Razumemo, da je treba racionalizirati poslovanje, če si lastnik šestih grafičnih hiš, ne razumemo pa, da je treba za to uničiti kakšno grafično hišo," je poudaril. Enako velja tudi za bivšo tiskarno Mladinske knjige, MKT Print.

Problem v panogi so tudi nekompetentne uprave in stalno menjavanje ter nizka strokovna izobrazba v panogi, je dejal. "Tako nizko strokovno izobrazbo in usposobljenost ljudi v grafiki v vsej zgodovini nikoli nismo imeli," je poudaril in dodal, da brez strokovnega kadra ni razvoja grafičnega podjetja. "Čedalje bolj imamo občutek, da so nekateri od teh lastnikov, ki so kupovali po grafiki, zadolženi, in da zdaj te račune pokrivajo zaposleni," je poudaril Rebolj.

O problematiki panoge bodo obvestili ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Prav tako bodo obvestili urad za varstvo konkurence, naj preveri, ali so vse koncentracije kapitala v skladu z zakonom.

Prav tako bodo vršili sindikalne pritiske, če se ne bo nič spremenilo. Ukrepali bodo tudi v primerih, ko pri izplačevanju odpravnin v primeru odpuščanj ne bo spoštovan zakon. "Mi se pripravljamo na vojno na tem področju," je poudaril in dodal, da ne mislijo "čakati, da se bo branža do konca zlomila".

Po besedah predsednika Sindikata grafične dejavnosti Slovenije Metoda Jermana, se položaj v večjih grafičnih podjetij vedno bolj zaostruje. V MKT Print med drugim še vedno niso dobili plač za november, tudi regres še ni bil v celoti izplačan. Kot je pojasnil predsednik sindikata Pergam v MKT Print Marko Podjed, naj bi lastnik odpustil okoli 130 zaposlenih v MKT Printu in hčerinski družbi Euroadrii.

V Delu Tiskarni lastniki skušajo del proizvodnih programov oddati v najem, naročila se lansirajo v druge tiskarne, v primeru Gorenjskega tiska pa se je del proizvodnega programa selil v drugo podjetje, je še pojasnil Jerman. Podpredsednik sindikata grafične dejavnosti Lojze Adamlje je ob tem poudaril, da je za razmere v Delo Tiskarna, MKT Print in Gorenjski tisk kriv lastnik, saj je v zadnjih letih začel združevati dele proizvodnje, tiskarne pa niso več konkurenčne.

Rebolj se je dotaknil tudi ponedeljkove seje parlamentarnega odbora za delo, na kateri so spremenili in dopolnili predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Kot je poudaril, mora biti v zakonu jasno napisano, da bodo denar dobili zaposleni. Zato bodo še danes poslali amandma k zakonu, saj je po njegovem treba "precizno opredelili, da morajo biti subvencionirane plače". Ob tem je pojasnil, da morajo zaposleni dobiti denar tudi, ko jim delodajalec ne more zagotavljati 36-urnega delovnika, torej v primerih, ko je ta 32-urni.

Na Reboljeve izjave so se zvečer odzvali v skupini Krater, ki ima v sklopu svoje tiskarske divizije pet tiskarn, med njimi Delo tiskarno, medtem ko tiskarni MKT Print in Gorenjski tisk po navedbah predstavnice za odnose z javnostmi družbe Tanje Škarjot s skupino Krater nista v nikakršni lastniški upravljavski ali kapitalski povezavi.

"V Delo tiskarni, kjer proizvodnja nemoteno deluje, sprejemamo in izvajamo sva naročila, ki so sprejemljiva za naše proizvodne zmogljivosti," navaja sporočilo. V primeru prezasedenosti proizvodnih zmogljivosti pa stremimo k povezovanju in izkoriščanju medsebojnih sinergij slovenskih grafičnih podjetij, s čimer dosegamo "kvalitetno in enotno nastopanje na domačih in tujih trgih", so poudarili v skupini Krater.