Posojila slovenskih bank za podjetja so že vrsto let med najdražjimi v evroobmočju in nič ne kaže, da se bo razkorak med obrestnimi merami, ki jih plačujejo slovenska podjetja, in obrestnimi merami, ki jih plačujejo njihovi konkurenti, v kratkem zmanjšal. Ravno nasprotno; v zadnjih mesecih se je razkorak znova povečal.
Banke so v preteklosti marsikdaj spregledale tveganja pri odobravanju posojil, zdaj pa se znova postavlja vprašanje, ali so obrestne mere, ki jih banke zahtevajo v zaostrenih gospodarskih razmerah, za podjetja dejansko vzdržne ali pa te še povečujejo verjetnost, da bodo banke odobrena posojila čez čas kot terjatve prijavljala v stečajih propadlih podjetij.
V NLB stavijo na »nadpovprečno pogajalsko moč«
Konec leta 2011 se je razkorak med obrestnimi merami za dolgoročna posojila nad milijon evrov v državah evroobmočja in Sloveniji že znižal na manj kot dve odstotni točki, a se je lani proti koncu leta znova začel povečevati, ohranja pa se tudi letos. Že lani so višje obrestne mere za bančna posojila kot slovenska podjetja plačevala zgolj podjetja na Portugalskem in v Grčiji. Slovensko podjetje s posojilom v višini 10 milijonov evrov na letni ravni samo za plačilo obresti nameni v povprečju okoli 460.000 evrov oziroma 240.000 evrov več kot podjetja evroobmočja. Podjetja pri takšnem razkoraku v stroških financiranja težko ohranjajo konkurenčnost, na kar opozarjajo tudi centralni bankirji, ki med drugim celo ugotavljajo, da banke pri odobravanju dolgoročnih posojil sploh ne razlikujejo med dobrimi in slabimi komitenti.
V Novi Ljubljanski banki (NLB) pošiljajo medtem podjetja, ki so jim obrestne mere v Sloveniji previsoke, tudi v tujino: »Družbe, ki so mednarodno konkurenčne in imajo nadpovprečno pogajalsko moč, se imajo možnost relativno ugodno zadolžiti v Sloveniji ali zunaj nje. Meje ne predstavljajo ovir.« Tako so na vprašanje, ali obrestne mere, ki jih banke odobravajo podjetjem, omogočajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva glede na povprečje obrestnih mer v evroobmočju, odgovorili v NLB, kjer jim v zadnjih letih »nadpovprečne pogajalske moči« očitno primanjkuje, saj so vrata mednarodnih finančnih trgov za banko že leta tesno zaprta. Zaradi nezmožnosti lastnega zadolževanja v tujini in zahteve, da vire vrne, je NLB svoje težave prenesla neposredno na gospodarstvo, s tem, da je začela drastično zmanjševati izpostavljenost in terjati vračilo posojil od svojih komitentov v največji finančni krizi.
Podjetja evroobmočja so za posojila nad milijon evrov aprila v povprečju plačala 2,2-odstotno obrestno mero, za slovenska podjetja pa je ta znašala 4,6 odstotka. Vse slovenske nefinančne družbe, ki so imele pri bankah najetih za 15,76 milijarde evrov posojil, bodo zgolj za obresti na letni ravni plačale okoli 725 milijonov evrov ali skoraj 400 milijonov evrov več, kot bi plačale, če bi slovenske banke domače gospodar stvo kreditirale po povprečnih obres tnih merah evroobmočja.
»Na srednji rok z vidika konkuren čnosti slovenskega gospodarstva (pre)visoki stroški financiranja v že ta ko zaostrenih gospodarskih razmerah v širšem okolju zagotovo niso vzdržni, zaradi česar so toliko bolj nujni hitri, učinkoviti ter dolgoročno vzdržni sis temski ukrepi na državni ravni,« opo zarjajo v Abanki, medtem ko druge banke visoke obrestne mere opraviču jejo s tem, da je poslovanje s sloven skim gospodarstvom preprosto tvega no. »Obrestne mere odražajo ocenjeno tveganost slovenskega gospodarstva in pri tem njihov vpliv na (ne)konkuren čnost ne igra vloge,« so v Gorenjski banki odgovorili na vprašanje, ali obrestne mere še omogočajo konku renčnost slovenskega gospodarstva. »Obrestne mere v Sloveniji glede na stopnjo tveganja po našem mnenju ni so previsoke, v nekaterih primerih bi celo lahko rekli, da so prenizke,« se strinjajo tudi v Unicredit banki.
Kakšne obrestne mere so za sloven ska podjetja še vzdržne, da poravnava nje posojil ne bi ogrozilo njihovega ob stoja, banke ne želijo ugibati, vse pa za gotavljajo, da tudi ta tveganja presojajo pri odobravanju posojil. »Pred odobrit vijo posojila preverimo kreditno spo sobnost kreditojemalca in v času po deljevanja posojila je obrestna mera za komitenta vedno vzdržna, sicer posel ne bi bil smiseln,« pojasnjujejo v NLB in dodajajo, da poiščejo druge rešitve, če se položaj komitenta bistveno pos labša. V Raiffeisen banki ocenjujejo tveganje sposobnosti poravnavanja po sojil na podlagi izkušenj, prek dolgo ročnega sodelovanja s stranko in skozi procese odobravanja posameznih po sojil, v Gorenjski banki na osnovi priča kovanj in poslovnih načrtov komiten tov, v Abanki preverjajo denarne toke in njihove projekcije, v Unicredit banki pa poleg poslovnih načrtov in bonitete preverjajo še »kakovost vodstva in etič nost lastnika«.
Da so kapitalsko močno podhranjena slovenska podjetja v vse večjih težavah pri poravnavanju posojil, kažejo ugoto vitve vseh bank, da potrebe podjetij po reprogramiranju posojil še vedno nara ščajo. Medtem ko NLB ugotavlja, da de lež dolgoročnih posojil zaradi negoto vosti in pomanjkanja dobrih projektov upada, v Gorenjski banki nasprotno ugotavljajo, da se delež dolgoročnih posojil povečuje. »V preteklosti so se podjetja zaradi nižjih obrestnih mer za dolževala bolj kratkoročno, zdaj pa se pričakovanja spreminjajo. Žal pa je v Sloveniji na voljo premalo dolgoročnih virov, da bi v celoti zadovoljili povpra ševanje komitentov,« opozarjajo.
Prav nedostopnost bank do dolgo ročnih virov, visoki stroški zadolževa nja bank, ki so tudi posledica padanja bonitetne ocene države, ter še vedno visoke obrestne mere na depozite vzdr žujejo visoke obrestne mere za posoji la, pojasnjujejo v bankah. »Neto obres tna marža (zaslužek bank, op. p.) je v bančnem sistemu (pre)nizka,« pojas njujejo v Unicredit banki.
A centralni bankirji na drugi strani hkrati ugotavljajo, da banke pri odo bravanju dolgoročnih posojil sploh ne razlikujejo med dobrimi in slabimi ko mitenti, presojanje, ki ne odraža real nega tveganja, pa negativno vpliva na gospodarstvo. »Višje kreditiranje po nižjih obrestnih merah zdravega dela gospodarstva bi po drugi strani poveča lo tudi obseg kakovostnih bančnih na ložb,« ocenjujejo v Banki Slovenije.
