Sanacija bančnega sistema in s tem odpravljanje najbolj pereče težave slovenskega gospodarstva očitno ne bo tako preprosto, kot si je zamislila slovenska stran. Potem ko je evropska komisija skupaj z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) vseskozi kritizirala zakonske okvire za slovensko različico slabe banke, se je zdaj (pričakovano) zataknilo pri izvedbi.
Tako predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot predstavniki vlade, med njimi tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, so še v petek pojasnjevali, da bo prvi »pilotni« paket terjatev NLB na DUTB prenesen brez soglasja evropske komisije, ker da to glede na ceno, ki bo tržna, ni potrebno. A zdaj kaže, da prenosa, s katerim Bruselj ne bi soglašal, ne bo. Tudi v DUTB zdaj pojasnjujejo, da iščejo primer, ki bo ustrezal tako slovenski zakonodaji kot zahtevam komisije. Slednja je imela po pojasnilih DUTB pripombe predvsem k vrednosti prenosa. Na vprašanje, ali bi prenos terjatev po napovedanih tržnih cenah glede na pravila komisije lahko predstavljal državno pomoč, na DUTB konkretno niso odgovorili. »DUTB si prizadeva za odkup terjatev po cenah, ki jih bodo prenesene terjatve lahko dosegle pri prodaji na trgu,« so namreč pojasnili. »Vloga DUTB je, da oceni realne vrednosti terjatev, ki se bodo potencialno prenesle na družbo, izvede prenose in nato za vsak posamezen primer pripravi poslovni načrt, ki bo predvidel ukrepe za maksimiranje vrednosti premoženja,« so dodali.
Naši viri, ki so želeli ostati neimenovani, medtem pojasnjujejo, da mora vsako transakcijo potrditi evropska komisija, saj bo ta ocenjevala, ali je šlo za nedovoljeno državno pomoč banki ali ne. In čeprav naj bi v DUTB še vedno iskali pilotni projekt, s katerim želijo zgolj preizkusiti delovanje zastavljenega sistema čiščenja bančnih bilanc, naj bi komisija dejansko potrjevala reševanje NLB v paketu. Banka (in država) naj bi tako od komisije prejeli skupno odločbo za prestrukturiranje, kot ga je banka predvidela v programu za prestrukturiranje, decembra lani posredovanem v Bruselj. Spomnimo, da ta med drugim predvideva krčenje obsega poslovanja banke, umik banke iz določenih dejavnosti in nestrateških trgov ter krčenje poslovanja s podjetji iz določenih sektorjev, med drugim tudi iz gradbeništva in finančnih holdingov. Komisija naj bi odločitev o programu prestrukturiranja NLB po prvotnih napovedih sprejela že do konca junija, a po neuradnih informacijah odločbe komisije o sanaciji NLB ni pričakovati, dokler Deloitte ne konča skrbnega pregleda NLB in dokler svetovalna družba Oliver Wyman, ki je pregledovala že stanje španskega bančnega sistema, ne konča stresnih testov. Obe omenjeni družbi naj bi imeli rok za dokončanje do 15. julija. Če jim v zastavljenem roku uspe opraviti skrbni pregled in stresne teste, bi lahko komisija svojo odločitev sprejela dokaj hitro, a po mnenju naših sogovornikov bi lahko navedeno še vedno pomenilo nekajmesečno odločanje Bruslja.
Da bodo počakali na komisijo, so včeraj potrdili tudi v DUTB, kjer dodajajo, da je o seznamu terjatev – torej posojila katerim podjetjem naj bi NLB prenašala – in o njihovi ceni še prezgodaj govoriti. »Dokončne vrednosti prenosov bodo oblikovane na podlagi neodvisnih pregledov, stresnih testov in po odobritvi evropske komisije,« so pojasnili na slovenski slabi banki.