V šestem letu krize število brezposelnih še vedno raste, povprečne plače se nižajo, razmere na trgu dela pa se tudi v prihodnjem letu po pričakovanjih še ne bodo izboljšale. Razpoložljiv dohodek gospodinjstev, ki so že zdavnaj zmanjšala izdatke za manj potrebne dobrine, se znižuje, zneski na položnicah pa ostajajo enaki ali pa se celo višajo. Gospodinjstev, ki ne zmorejo plačila položnic za elektriko, stanovanjske stroške ali telekomunikacijske storitve je vse več.
Do odloga plačila elektrike z odločbo centra za socialno delo
Poročali smo že, da se med prebivalci Slovenije, ki so vselej veljali za izredno disciplinirane pri odplačevanju bančnih posojil, zvišuje delež takšnih, ki rednega poravnavanja bančnih obveznosti ne zmorejo več. Zgodba je podobna pri poravnavanju položnic za osnovno življenjsko potrebo, električno energijo.
nPo podatkih statističnega urada se je cena za električno energijo junija letos v primerjavi z enakim mesecem lani povečala za več kot 11 odstotkov, levji delež pa so k zvišanju cene prispevali prispevki državi. A vse več je tako podjetij kot fizičnih oseb, ki plačila elektrike ne zmorejo več, in prošnje za odlog plačila ali obročno plačevanje so vse pogostejše.
Tako tudi v Elektru Gorenjska opažajo, da se je letos v primerjavi z lanskim letom pri gospodinjskih odjemalcih povečalo število prošenj za odlog plačila oziroma obročno odplačevanje, predvsem večjega zneska, ki lahko nastane ob letnem poračunu. Znesek, pri katerem odjemalci že vložijo prošnjo, pa se je hkrati v primerjavi z lanskim letom znižal. Znesek, ki ga uporabniki ne morejo več poravnati z enkratnim plačilom, je tako vedno nižji. Podobne izkušnje imajo v ljubljanski Elektro Energiji, kot so nam pojasnili, pa zahtevajo od odjemalcev, ki bi želeli odlog ali obročno odplačevanje, odločbo pristojnega centra za socialno delo, »iz katere je razvidno, da je odjemalec v težki materialni stiski«. S socialnimi institucijami sodelujejo tudi v vzhodni Sloveniji. »V regiji je prisoten porast socialno ogroženih odjemalcev, kjer pri reševanju pereče problematike uspešno sodelujemo s pristojnimi institucijami, kot so centri za socialno delo, Rdeči križ, Karitas, občine,« pojasnjujejo v mariborski Energiji Plus. Obseg neplačanih računov se povečuje tudi Elektru Celje Energija, kjer beležijo desetodstotno povečanje števila dolžnikov. Glede na trend pričakujejo poslabšanje. »Številna podjetja so v težavah, proračun gospodinjstev pa je vedno bolj obremenjen. V letu 2014 še ne vidimo izboljšanja,« pravijo v celjskem dobavitelju električne energije. V primorskem dobavitelju električne energije E3 rasti neplačil ne zaznavajo.
Vse pogosteje »plačilo« položnice z izvršbo
Rast dolžnikov beležijo tudi v ljubljanskem podjetju SPL, ki je eden največjih upraviteljev večstanovanjskih stavb pri nas. Kot so nam pojasnili, se je v zadnjih dveh letih delež neplačnikov povečal za 21 odstotkov, kar pripisujejo tako socialni občutljivosti pri fizičnih osebah kot gospodarskemu položaju podjetij. »Opažamo pa, da tudi stranke, ki sicer obveznosti plačujejo, vedno bolj zamujajo s plačili,« dodajajo v SPL. Prav pri socialno bolj ogroženih, kot so na primer najemniki neprofitnih stanovanj, je opaziti stisko. »Večje število prošenj za obročno odplačevanje dolgov prejemamo v zadnjem času predvsem v primerih, ko so dolžniki najemniki neprofitnih stanovanj, saj je neplačevanje obratovalnih stroškov eden od razlogov za odpoved najemne pogodbe,« dodajajo v SPL, kjer se s stranko, ki je dolg pripravljena poravnati, dogovorijo o obročnem poplačilu. Čeprav poskušajo v SPL, kot navajajo, do poplačila najprej priti z milejšimi sredstvi, na primer rubežem plače, pa poskušajo vse pogosteje do poplačila priti tudi z izvršbo na nepremičnine. Na leto vložijo kar 2000 izvršilnih predlogov.
Nacionalni televiziji, ki na leto izda okoli 19.000 sklepov o davčni izvršbi zaradi neplačanega prispevka, se terjatve povečujejo za približno deset odstotkov na leto. Če so sredi lanskega leta v RTV Slovenija terjali za nekaj več kot 12.000 evrov neporavnanih prispevkov, znašajo ti letos nekaj več kot 13.000 evrov. In kako rešujejo težave? Če ugotovijo, da bi takojšnje plačilo dospelih neplačanih obveznosti ogrozilo preživljanje naročnikov in njihove družine, jim omogočijo obročno plačilo, pri čemer je število obrokov, največ dvanajst, odvisno od višine dolga, ali pa jim plačilo dolga odložijo, največ za šest mesecev, so nam pojasnili.
Optimizma, da bi se razmere plačilne nediscipline kmalu uredile, med podjetji ni zaznati, vsa pa zagotavljajo, da so se z uporabniki, ki so pripravljeni dolg poravnati, pripravljeni pogovarjati o načinu poplačila, izvršbe pa da so zadnji ukrep.
