Nova Ljubljanska banka (NLB) bi morala po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije (KPK) kadrovski agenciji Korn Ferry International (KFI) zavrniti sporna plačila. Ker odgovorne osebe v NLB tega niso storile, so po ugotovitvah komisije opustile dolžno skrbno in gospodarno ravnanje. KPK je ugotovila tudi, da so odgovorne osebe znotraj NLB opustile dolžnost izvedbe pravnega pregleda prejete ponudbe KFI, ki je banko stala 680.000 evrov.
Čeprav je KPK predsednika uprave NLB Janka Medjo oprala suma korupcije ali nasprotja interesov pri najemu kadrovske agencije KFI in čeprav KPK ne navaja, kdo so »odgovorne osebe«, vzbujajo ugotovitve komisije kljub temu nemalo vprašanj o ravnanju Medje kot nekdanjega predsednika nadzornega sveta in sedanjega predsednika uprave banke pri omenjenem poslu. Kljub temu da se je Medja po sprejemu kandidature za položaj predsednika uprave banke sredi avgusta 2012 izločil iz odločanja o KFI in se s tem izognil konfliktu interesov, je bil kot predsednik nadzornega sveta namreč še vedno odgovoren za dolžno skrbno in odgovorno ravnanje nadzornikov. Ti so po ugotovitvah centra notranje revizije NLB, Banke Slovenije ter KPK ravnali vse prej kot pregledno, skladno z dobro prakso, dolžno skrbnostjo in v korist banke. Kot predsednik uprave banke je Medja odgovoren za banko skrbeti kot dober in odgovoren gospodar, k čemur pa težko prištevamo ugotovitve KPK o plačevanju računov brez specifikacij, plačevanju dvojnih stroškov za isto storitev in podobno. »Vsekakor je treba poudariti, da sta uprava NLB in nadzorni svet NLB imela tudi možnost prekiniti pogodbeno sodelovanje s KFI,« so dodali pri KPK.
Medja ni zahteval pravnega pregleda ponudbe KFI
Člani nadzornega sveta NLB, predvsem Medja in Stephan Wilcke, so se, spomnimo, s KFI začeli dogovarjati v začetku avgusta 2012. Ko je Medja sredi avgusta istega leta sprejel kandidaturo za položaj predsednika uprave NLB, se je iz vseh odločanj v zvezi s KFI izločil, a ostal predsednik nadzornega sveta. Poročali smo že, da sta tako Banka Slovenije kot KPK ugotovili, da je nadzorni svet NLB prekoračil svoja pooblastila, ko se je neposredno brez razpisa odločil, takrat še skupaj z Medjo, da se začne za kadrovske storitve dogovarjati s KFI. Iskanje, pogajanja in sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci je namreč domena uprave banke. Čeprav se Medja od sredine avgusta s KFI ni več dogovarjal, bi moral kot predsednik nadzornega sveta kljub temu poskrbeti, da so odločitve sprejete v korist banke. Tako bi verjetno moral kot predsednik nadzornega sveta banke zahtevati, da ponudbo KFI, ki jo je ta poslala nadzornemu svetu, natančneje Wilckeju, in ne upravi banke, preuči odvetnica nadzornega sveta ali pa center za pravne zadeve banke.
Nič od tega se ni zgodilo, če bi pravni pregled opravili, pa bi z vedenjem, da so plače poslovodstva državnih družb v Sloveniji omejene, verjetno opazili, da je ponujena cena za iskanje kandidatov za upravo v višini 85.000 evrov previsoka. Če bi omenjeni znesek ustrezal praksi kadrovskih agencij, katerih cene se gibljejo okoli 30 odstotkov letne plače kandidata, bi morala plača člana uprave NLB namreč znašati več kot 280.000 evrov. Dejansko znaša trikrat manj. Verjetno bi jih zmotila tudi mesečni pavšal v višini 25.000 evrov za (nedefinirano) svetovanje pri organizaciji in strukturi uprave banke in določilo, da bodo morali k vsaki ceni prišteti 12 odstotkov administrativnih stroškov, hkrati pa za isto storitev plačati še vse dejanske stroške, kot so letalske vozovnice, nastanitve kandidatov in podobno. Nič od tega ni zmotilo Medje kot predsednika nadzornega sveta NLB, ki je v letu 2012 banko stal skoraj toliko kot posel s KFI, natančneje 622.810 evrov, 230.000 evrov več kot nadzorni svet leto prej.
Medja ni zavrnil plačila računov brez specifikacij
Medja bi lahko tako kot nadzorni svet banke pogodbo s KFI preklical, a je ni, prav tako ni kot predsednik uprave banke zavrnil spornih plačil storitve KFI. Banka je tako znatno preplačala iskanje članov uprave, za plačilo iskanja nadzornikov v višini slabih 34.500 evrov pa banka s KFI sploh ni sklenila pogodbe. Poročali smo že, da je skupščina sprejela zgolj en predlog KFI za položaj nadzornika, to je kandidaturo dr. Sergeje Slapničar. S to je KFI intervju sicer dejansko opravil, potem ko jo je nadzorni svet že predlagal kot kandidatko. Ker storitev iskanja kandidatov za nadzorni svet v pogodbi ni bila dogovorjena, je dal nadzorni svet soglasje k plačilu stroškov šele decembra 2012.
Tudi po mnenju KPK najbolj sporna storitev, to je svetovanje nadzornemu svetu pri sestavi in organizaciji uprave, Medje očitno ni zmotila. Za omenjene storitve, izvedene od avgusta 2012 (ko pogodba med banko in KFI sploh še ni bila podpisana) do decembra 2012, je KFI prejela več kot 166.000 evrov. Račune je banka poravnavala, čeprav so bili brez specifikacij, iz katerih bi bilo razvidno, katere storitve je KFI sploh opravila. Center notranje revizije NLB je od KFI kasneje zahteval predložitev ustrezne dokumentacije, prejel pa 11 dokumentov, dva od teh, ki naj bi bila pripravljena septembra oziroma decembra 2012, pa sta bila dejansko pripravljena na dan, ko sta bila posredovana banki, to je šele 21. marca 2013.
»Za uspešno in zakonito poslovanje bank so v prvi vrsti odgovorni organi upravljanja, tako uprava banke kot nadzorni svet,« so nam včeraj v odzivu na poročilo KPK pojasnili v Banki Slovenije. V centralni banki so potrdili, da so pregledali pogodbo med NLB in KFI ter vse s tem povezane aktivnosti in ugotovili, »da je šlo za netransparentno poslovanje, ki ni v skladu z dobro bančno prakso«. NLB so zato izrekli ukrep, z dosedanjim odzivom banke pa so v Banki Slovenije zadovoljni. Čeprav v Banki Slovenije menijo, da bi lahko njihova opozorila NLB vnesla tudi v pravilnike, poslovnike in navodila, so se v banki namreč zdaj odločili, da bodo postopke, ki se nanašajo na naročanje blaga in storitev, pristojnosti nadzornega sveta ter komisije nadzornega sveta, uredili še strožje.