Delitev bremen pri kritju izgube v bankah, ki ga je evropski komisiji predložila Slovenija in vključuje izbris imetnikov podrejenih obveznic, je v skladu s pravili evropske komisije. Tako so nam v Bruslju, natančneje v direktoratu za konkurenčnost, odgovorili na vprašanja v zvezi z izbrisom podrejenih obveznic pri sanaciji slovenskih bank.
Na konkretno vprašanje, ali decembra lani ne bi soglašali z državno dokapitalizacijo bank brez izbrisa, s čimer bi banke končale v stečaju, pa v Bruslju niso odgovorili. Ali bo ustavno sodišče, ki trenutno presoja ustavno spornost zakona o bančništvu, ki je možnost izbrisa podrejenih obveznic uzakonil, stališča oziroma zahteve komisije sploh upoštevalo ali ne, ni jasno.
V direktoratu za konkurenčnost so pojasnili, da je komisija julija lani sprejela nova pravila za državno pomoč bankam, ki vključujejo ostrejše zahteve o delitvi bremen, in sicer z namenom, da se potreba po davkoplačevalskih sredstvih zmanjša na minimum. Kot smo že poročali, gre za »sporočilo komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize«, na katero se sklicujeta tako ministrstvo za finance kot Banka Slovenije. »V skladu s temi pravili morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic prispevati, kolikor se da, preden je odobren javni kapital. Nova pravila veljajo za državno pomoč, ki jo države komisiji priglasijo po 1. avgustu 2013,« so nam še pojasnili v Bruslju.
Nasprotniki, ki se z izbrisom podrejenih obveznic ne strinjajo, opozarjajo, da gre za neobvezujoč in nesprejeti akt sekundarne zakonodaje EU in da Bruselj takšnega posega v lastninsko pravico ni zahteval. A iz dodatnih pojasnil Bruslja, objavljenih oktobra lani, na katera so nas naslovili v direktoratu za konkurenčnost, je kljub temu razbrati, da je uporaba pravil vse prej kot poljubna. Ključnega pomena je sicer, ali bi komisija decembra dokapitalizacijo bank brez izbrisa odobrila ali ne, o čemer pa, kot navedeno, komisija ne razpravlja. »V primerih, ko banke ne zadoščajo minimalnim kapitalskim zahtevam regulatorja, mora biti podrejen dolg konvertiran ali odpisan, preden je odobrena državna pomoč,« navaja v dodatnih pojasnilih pravil o pomoči bankam komisija, ki si hkrati pridržuje ekskluzivno pravico za odločanje o tem, kdaj je od te zaveze mogoče odstopiti.
In kako odgovarja komisija na vprašanje, ali je takšna delitev bremen, v kateri sodelujejo tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic, sploh pravno mogoča? »Kar zadeva lastninske pravice, je treba vedeti, da bo podrejeni dolg običajno konvertiran in ne odpisan, tako da okrepljena delitev bremena reševanja bank ne bo vodila do razlastninjenja,« so zapisali in hkrati dodali, da morajo države imetnikom podrejenih obveznic ob tem zagotoviti, da ti v ekonomskem smislu ne prejmejo manj, »kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila odobrena«. V Banki Slovenije so že večkrat pojasnili, da bi NLB, Nova KBM in Abanka brez državne dokapitalizacije končale v stečaju, in da so tako – torej kot da bi bile banke v stečaju – obravnavali tudi imetnike podrejenih obveznic.