V petem letu finančno-gospodarske krize, ki je v Sloveniji do zdaj že terjala visok davek, saj je v stečajih končalo več kot 2000 podjetij, brez dela pa ostalo več kot 125.000 ljudi, zavedanje, da sanacija bančnega sistema ne bo mogoča brez sanacije prezadolženega gospodarstva, očitno le prehaja v izvedbeno fazo. Ali je s tem povezan tudi po naših informacijah za danes dogovorjen sestanek predsednice vlade Alenke Bratušek s predsedniki uprav največjih treh slovenskih bank – Jankom Medjo iz NLB, Alešem Haucem iz NKBM in Jožetom Leničem iz Abanke, ni znano.
Banka Slovenije je pripravljena poslovnim bankam, ki bodo aktivno sodelovale pri prestrukturiranju gospodarstva, omogočiti moratorij za nadaljnje slabitve terjatev, s čimer se bo zmanjšal pritisk na dodaten kapital bank. Pod okriljem centralne banke so se srečale vse banke upnice v devetindvajsetih podjetjih, koordinacijo ukrepov in pripravo sporazuma pa so zaupali eni od njih, praviloma tisti z največjo izpostavljenostjo. Verjetno ni presenetljivo, da deluje v večini omenjenih primerov kot agent v procesu prestrukturiranja posameznega podjetja NLB. V tej zagotavljajo, da so se vzporedno s postopki reševanja podjetij pod okriljem centralne banke tudi sami intenzivno lotili reševanja težav več kot stotih večjih poslovnih skupin.
S prestrukturiranjem podjetij do manjšega pritiska na kapital
Banka Slovenije se je aktivne vloge posrednika med bankami in prezadolženim slovenskim gospodarstvom vse do zadnjega otepala, zdaj je ploščo obrnila. Ugotovila je, da so banke omejile tudi kreditiranje dobro delujočih podjetij, ki pa so, tako kot večina podjetij v Sloveniji, visoko zadolžena. Na podlagi vzorca 257 podjetij so pripravili izbor podjetij, ki pa je po besedah viceguvernerja Banke Slovenije Janeza Fabijana »priporočilo bankam, nikakor ne zaveza«. Programi prestrukturiranja podjetij so nujni iz različnih razlogov, je dejal Fabijan in dodal, da je potrebno finančno, poslovno ali lastniško prestrukturiranje podjetij oziroma ustrezna kombinacija ukrepov, kot so moratorij za odplačilo glavnice, opustitev nestrateških oziroma neosnovnih dejavnosti, dezinvestiranje, vstop strateškega partnerja na posameznem poslovnem segmentu in podobno. Dogovor morajo doseči tako vse banke upnice kot tudi vodstvo in lastniki podjetja, dogovoru, o katerem obvestijo centralno banko, pa priložiti še načrt bodočih denarnih tokov in nato redno poročati o realizaciji načrtovanega prestrukturiranja.
Poslovnim bankam se aktivna vloga pri prestrukturiranju podjetij zagotovo izplača. »Če se izvajajo programi prestrukturiranja na temelju doseganja dolgoročne zunanje konkurenčnosti podjetja, lahko centralna banka v odnosu do bank v skladu z revizorskimi poročili vzpostavi moratorij za nadaljnje slabitve terjatev bank do tega podjetja. Na ta način se zmanjša pritisk na dodaten kapital bank,« je pojasnil Fabijan. Če bi bilo uspešnih primerov prestrukturiranja veliko in s tem sanacija bančnega portfelja bolj množična, bi lahko Banka Slovenije, ki je v zadnjih letih krize delovala predvsem prociklično in s svojimi ukrepi dodatno pritiskala na kapital bank, delovanje spremenila v proticiklično. »Za slednje je pomembno usklajeno delovanje vseh deležnikov,« je opozoril viceguverner.
V nestrateškem delu NLB 850 komitentov in 75 kapitalskih naložb
Seznam podjetij, ki so ga pripravili v Banki Sloveniji, ni povsem enak seznamu, ki so ga oblikovali v NLB, je dejal predsednik uprave banke Medja, ki pa strategijo centralne banke pozdravlja.
V NLB so v skladu z načrtom prestrukturiranja, ki so ga posredovali v Bruselj, portfelj razdelili na strateški del, vreden okoli 6,6 milijarde evrov neto posojil, in nestrateški del, vreden okoli 2,2 milijarde evrov. Med nestrateškimi dejavnostmi NLB je poleg 2,2 milijarde evrov posojil, za katere ima banka oblikovanih več kot milijardo rezervacij, še 250 milijonov evrov kapitalskih naložb oziroma 850 komitentov in 75 kapitalskih naložb, med njimi Mercator, Petrol, Pivovarna Laško. Področje nestrateških dejavnosti bo imelo posebno upravljanje, poseben kreditni odbor, ločeno poročanje in bilanco. NLB se bo tako umikala s področja gradbeništva, finančnih holdingov in tudi transporta, kjer pa bo poleg slabih žrtvovala tudi kakšnega dobrega komitenta. NLB naj bi poleg tega postopoma umikala posojila podjetjem v državah na Balkanu, razen če gre za posojila hčerinskim podjetjem slovenskih družb, prodala podružnice NLB v zahodni Evropi (Trst) ter nebančne dejavnosti, kot sta faktoring in lizing.
Nestrateške naložbe so namenjene prodaji, ki naj bi se v primeru kapitalskih naložb večinoma opravljala prek borze, vodstvo NLB pa ne izključuje niti aktivnega nastopa na trgu, ko gre za prodajo stanovanj, ki jih je banka pridobila kot zavarovanja za posojila in jih ima NLB za od 100 do 120 milijonov evrov.
Podjetja v težavah, za katera pa v NLB menijo, da je sodelovanje z njimi za banko še vzdržno, so uvrščena v strateški del portfelja banke. S temi se v NLB intenzivno ukvarjajo, ključni cilj pa je njihova sanacija, saj banka živi od poslovanja s temi komitenti. V največji banki tudi sicer opažajo, da se bankirji vedno bolj zavedajo potrebe po usklajenem delovanju, a hkrati dodajajo, da so se bankirji poenotili že v marsikaterem primeru, medtem ko je dogovor težje doseči z lastniki. Ti se namreč pogosto oklepajo premoženja, ki je že zdavnaj izgubilo vrednost, prav zato pa si banke že dlje časa intenzivno prizadevajo za spremembo insolvenčne zakonodaje, ki bi dala več moči upnikom. Glede na to, da prihaja nov finančni minister Uroš Čufer prav iz NLB, je v največji banki čutiti precej optimizma o prihodnjih zakonskih rešitvah.
Pritisk na proračun bi se zmanjšal
V Banki Slovenije so, da bi k projektu pritegnili tudi državo, za vsako podjetje posebej izračunali negativne učinke na proračun v primeru stečaja. Poročali smo že, da bi imel stečaj Cimosa po oceni Banke Slovenije za okoli pol milijarde evrov negativnih učinkov na gospodarstvo, in podobne izračune so na centralni banki očitno pripravili še za primer stečajev Mercatorja, Pivovarne Laško, MLM, Polzele, Uniorja..., ki so po naših podatkih prav tako uvrščeni na seznam podjetij, vrednih reševanja. »Začetni moratoriji so breme za upnike in v dobro države, saj se bo pritisk na proračun z vidika stečajev podjetij lahko zmanjševal,« je pojasnil Fabijan.
Tam, kjer je država neposredni lastnik, pričakujejo v Banki Slovenije od države »odgovorno vlogo lastnika«, torej da bodo kapitalsko krepili svojo naložbo. Priporočajo tudi uporabo shem državnih jamstev, ki jih predvideva zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, bi pa bilo zakon po njihovem mnenju smiselno dopolniti tudi z garancijami za terjatve, ki ostanejo v samih bankah. V NLB vidijo nastajajočo Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), slovensko različico slabe banke, sicer zgolj kot eno od orodij za izstop banke iz njenih nestrateških naložb, najbolj mrtvih terjatev, sicer pa bodo ukrepe v NLB uporabili tako, da bodo dosegli maksimalne učinke za banko.
Da bo vlada nadaljevala zastavljeno sanacijo bančnega sistema, je včeraj zatrdila tudi predsednica vlade Bratuškova, medtem ko je minister za finance Čufer zagotovil, da bodo nadaljevali tudi privatizacijo državnega premoženja. Cilj je, da s privatizacijo zberejo toliko denarja, kot ga bodo potrebovali za zagon gospodarstva.
