Letošnja jesen ne bo prinesla samo novih podjetniških zvezd med gazelami, torej med najboljšimi hitro rastočimi podjetji, pač pa tudi nova vlaganja in opazne razvojne dosežke, še posebej pri zlatih gazelah. »Z malo optimizma konec leta pričakujemo dobrih osem milijonov evrov prihodkov. Pripravljamo se na širitev poslovnih prostorov, avgust pa bo v znamenju povečanja obsega usposabljanja naših poslovnih partnerjev in strank. Ob dobrem gospodarjenju bomo v prihodnje leto prenesli dovolj sredstev za nadaljnji razvoj,« napoveduje Andrej Orožen, izvršni direktor DEWESofta, gazele savinjsko-zasavske regije in zlate gazele 2012. Rast tega trboveljskega specialista za merilne instrumente je zelo opazna, saj je od leta 2009 podvojil dodano vrednost na zaposlenega. Ta je konec 2012 znašala 113.918 evrov, leto prej 94.379 evrov, leta 2009 pa dobrih 52 tisočakov. Tudi rast prihodkov je občutna, saj je imelo podjetje konec 2009 dobrega dva milijona evrov prihodkov, konec lanskega leta pa so znašali 6,5 milijona evrov.
»Letos prevladuje razvoj novih izdelkov. Za stabilnost poslovanja je sicer ključna prodaja standardnih izdelkov partnerjem, kot so Volvo, Scania, General Motors, John Deere..., kar nam daje varnost. Seveda pa vsako leto pridobimo nekaj večjih poslov in tako smo v začetku leta dobili naročilo Honeywella ter tako sodelovali pri razvoju v letalski industriji. Kasneje smo namensko razvili kompleksni merilni sistem za kitajsko vesoljsko industrijo. Seveda tudi vsak tak sistem postane standarden in s tem del redne ponudbe,« pravi Andrej Orožen.
Kakovost je na prvem mestu
Rast ohranja tudi KLS Ljubno, prav tako gazela savinjsko-zasavske regije, in sicer v letu 2011, ko je podjetje postalo tudi zlata gazela. Medtem ko so lani dosegli 25 milijonov evrov prihodkov, naj bi bili konec letošnjega leta prihodki tega na globalnem trgu vse vplivnejšega izdelovalca zobatih, masnih in signalnih obročev za motorje še nekaj odstotkov višji.
Občutno jim raste prodaja na Kitajskem, kjer so že pred leti izrazili željo, da KLS tam odpre tovarno, vendar pa proizvodnje tja ne bodo širili. »Naša glavna prednost je kakovost in tega ne smemo izgubiti,« je pred dnevi dejal Bogomir Strašek, direktor podjetja, ki ves čas dodatno zaposluje in ima ob letos 10 novih sodelavcih trenutno že 190 zaposlenih. Medtem ko so od leta 2000 produktivnost povečali za več kot petkrat, znaša dodana vrednost na zaposlenega dobrih 82 tisoč evrov, medtem ko je na primer še leta 2008 znašala dobrih 20 tisoč evrov manj.
Tudi dodana vrednost Krke, zlate gazele 2010, ostaja zavidljivo visoka, saj je v letu 2012 znašala skoraj 94 tisoč evrov ob 1,05 milijarde evrov prihodkov in 154,6 milijona evrov dobička. Tudi Krka vsako leto za nekaj odstotkov poveča število zaposlenih.
V lesni industriji pa si položaj v regiji krepi LUMAR, zlata gazela 2009, ki se trenutno aktivno posveča tudi gradnji prodajne mreže na nemško govorečem območju. Višje prihodke od pričakovanih 11 milijonov konec letošnjega leta pričakujejo prihodnje leto s končno vzpostavitvijo mreže v Avstriji, Nemčiji in Švici. Lumarjeva povprečna dodana vrednost na zaposlenega znaša 54 tisoč evrov, število zaposlenih pa je dobrih 60.
Na podobni ravni prihodkov kot DEWESoft je Instrumentation Technologies, zlata gazela 2008. Po padcu prihodkov v letu 2011 na 5,4 milijona, so ti znašali v 2012 6,2 milijona evrov in so bili na podobni ravni kot v 2010, medtem ko dodana vrednost vse od 2010 vztrajno raste in je v letu 2011 znašala 10 tisoč evrov, lansko leto pa že dobrih 80 tisoč evrov. Konec leta bodo po napovedih Roka Uršiča, direktorja podjetja, dodatno zaposlovali tehnično specializiran kader.
Novost: na lestvicah samo podjetja z najmanj petimi zaposlenimi
Do Slovenske gazele 2013, ko bo torej znana nova zlata gazela, je natanko 99 dni. Postopek izbora najboljših gazel, pri čemer ostaja pomemben poudarek na trajnostni rasti podjetja, je že nekaj tednov v polnem teku, trenutno med drugim potekajo intervjuji z vodstvi podjetij, ki so se uvrstila med pet najboljših v regiji.
Osrednjo novost letošnjega postopka izbora Gazela predstavlja nov kriterij uvrstitve podjetja na regijsko lestvico najhitreje rastočih. Nanjo so od letošnjega leta dalje uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi, je pojasnila mag. Edita Krajnović, vodja metodologije.
Dosedanjim trem vstopnim kriterijem: obsegu prodaje (vsaj 220.500 evrov čistih prihodkov od prodaje v letu 2007), petletnemu obdobju poslovanja (v letu 2007 in 2012 mora podjetje poslovati vseh 12 mesecev) in pozitivnemu poslovnemu rezultatu (poslovanje z dobičkom v letu 2012), se tako priključuje tudi pogoj, da podjetje v letu posluje z najmanj petimi zaposlenimi. »Vključitev dodatnega vstopnega kriterija prihaja na pobudo metodološke komisije, ki vsako leto preverja kandidate, z njimi opravi intervjuje in odloča o regijskih nominirancih in zmagovalcih, saj se s tem okrepi nabor potencialnih kandidatov. Skladno z metodologijo so namreč kandidati za priznanje gazela podjetja, ki imajo 15 in več zaposlenih.«
V drugih elementih metodologija izbora podjetij, ki prejmejo ugledno priznanje gazela, ostaja enaka kot doslej. Analize namreč potrjujejo, da imajo nominiranci za priznanje gazela v letih 2001 do 2012 čez 90-odstotno stopnjo preživetja. To pomeni, da po dosedanji statistiki od stotih zaključi poslovanje – zaradi insolventnosti ali kakega drugega poslovnega razloga – manj kot deset podjetij, nominiranih za priznanje gazela.
Prvi od šestih regijskih izborov se bo letos odvil v Ljubljani, in sicer v četrtek, 5. septembra, zadnji pa 10. oktobra v Mariboru, medtem ko bo zlata gazela 2013 izbrana na zaključni slovesnosti 23. oktobra.