Seveda je bilo nekaj začetniških napak, ki se jim nisva niti poskušala izogniti, saj z njimi dobivava izkušnje tako v poslovnem kot proizvodnem smislu. Odzivi pa so zelo dobri, zadovoljna sva. Najbolj sva vesela povratnih informacij, tudi kritika je vedno dobrodošla. Kdor je gluh in slep za kritike, se ne bo nikoli razvil.
Kaj poleg zagonskih sredstev mladi podjetnik najbolj potrebuje?Mentorja. Ljudje, ki nekaj vedo in so nekaj izkusili, so zelo dobrodošli. Predvsem njihove kritike in spodbude. Tam, kjer te je najbolj strah ali ti je neprijetno, tam je po navadi tista točka, kamor je treba podrezati.
V čem je vajino pivo drugačno od drugih?V vsem. Vsako pivo je drugačno, težko ima kdo povsem isti recept. Pa četudi bi ga imel, že sama oprema, tehnologija in postopki narekujejo končni proizvod. Midva sva se osredotočila na piva zgornje fermentacije, kar se od večine v Sloveniji izdelanih piv razlikuje že po tehnološkem postopku. Izdelujeva pivo ale, poskušava biti čim bolj inovativna, ne obremenjujeva se s tem, kaj je popularno. V najino svetlo pivo sva denimo dala še koriander in ingver in naredila pivo, ki ga pri nas še ni bilo. Preseneti vsakega in večino v pozitivnem smislu. Najbolj sva vesela, ko človeku že na obrazu vidiš, da mu je pivo všeč.
Bila sta med prvimi v Sloveniji, ki so se odločili začetni kapital iskati na Kickstarterju. Vajina ideja sicer ni uspela, pravita pa, da vama je dala druga pomembna spoznanja.Nikoli nama ne bo žal za to. Tisti neuspeh sva kar spregledala, pravzaprav se z njim nisva imela niti časa ukvarjati. S Kickstarterjem pa se je zgodilo to, da so ljudje začeli govoriti o pivu, zanimanje zanj je naraslo in tudi drugi pivovarji so na najin račun bolj zaživeli. Najina predavanja o pivu so bila zelo obiskana. Ljudje so začeli spoznavati različne vrste piva in kulturo pitja piva. Kickstarter je tako sprožil eno majhno revolucijo, ki je sicer že prej tlela v ozadju, a nihče ni naredil koraka naprej.
Kako sta se znašla, ko poskus na Kickstarterju ni uspel?Idejo sva uresničila s povsem zasebnimi viri, je pa trajalo dlje časa, veliko stvari sva morala sama narediti, veliko stvari tudi ni tako dobro narejenih, kakor bi bile lahko. Vztrajnost in iznajdljivost sta nama nadomestili ta primanjkljaj s Kickstarterja.
Vlagatelj tveganega kapitala in mentor mladih podjetnikov Jerry Colonna pravi, da sta za uspeh bolj kot sama ideja pomembna človek, ki pride z njo na plan, in njegova vztrajnost. Drži?Seveda. V poslovnem svetu zelo hitro spoznaš, da bo zelo težko, če delaš samo za denar. Če delaš za veselje in s srcem, pa ni nobena težava tako velika, da se je ne bi dalo rešiti.
Kako lahko mladi podjetnik še pride do sredstev, do virov tveganega kapitala?Do tveganega kapitala ni težko priti, a takoj ko podpišeš, si svoje podjetje in idejo prodal. Tega se moraš zavedati in imeti dober plan. Če tega nisi pripravljen narediti, ne greš v to. Ena možnost so krediti, za katere je zelo malo verjetnosti, da ti jih bo kdo dal. Če jih že dobiš, se moraš zavedati, da boš z njimi živel. Krediti niso nujno v denarju, lahko gre za kakšno drugo obliko sredstev. Če nisi pripravljen sprejeti vsega, kar to prinese s sabo, je tudi lahko problem. Marketinški guru Seth Godin nama je dal nasvet, da če nisva pripravljena na kredite, naj jih ne jemljeva. Življenje je prekratko, da bi bila večno dolžna. Če ne gre na ta način, naj raje spremeniva poslovni model.
Kako sprejemata dejstvo, da od pridobljenih sredstev na Kickstarterju poberejo tudi do četrtine denarja?Davek je nekaj, kar je treba plačati. V krizi jih ne bo nihče spustil. Midva od piva poleg davka na dodano vrednost plačujeva še trošarino. To je nekaj, na kar se moraš pripraviti. Poleg tega na Kickstarter ne greš po denar, ampak po realizacijo svoje ideje. Kdor gre tja zgolj po denar, se mu lahko to hitro odrazi v njegovem poslovanju.
Delujeta v Ajdovščini, ki jo je gospodarska kriza močno prizadela. Koliko je to spodbudilo podjetniško iniciativo v kraju?Mislim, da med mladimi optimizem ni zamrl, bolj je to prizadelo starejšo populacijo. K sreči so pred hudimi gospodarskimi udarci v Ajdovščini že obstajali prostori, v katerih so se pojavljale različne alternative in kjer so se rojevali pogovori o prihodnosti in drugačnih pristopih. Denimo v Lavričevi knjižnici ali Hiši mladih. Všeč nama je, ker mladi ne obupajo, pa čeprav jim ne uspe v prvo. V prostorih, kjer delujeva midva, denimo razvijajo jadralna padala. Ajdovščina je kljub vsemu zelo ustvarjalno okolje.
