Med podjetji, ki večino svojega izvoza namenijo evropski avtomobilski industriji, je tudi podjetje Elvez iz Višnje Gore, srebrna gazela leta 2006, ki je specializirano za kabelsko konfekcijo in predelavo plastičnih mas. Minulo leto so ob pospešenem vlaganju v tehnologijo in z dodatnim zaposlovanjem ustvarili za 12 milijonov evrov prihodkov. »V zadnjem obdobju intenzivnejših vlaganj smo vsako leto za novo tehnološko in strojno opremo namenili od pol milijona do milijon evrov, kar za nas ni majhen zalogaj, je pa za zadovoljevanje potreb izjemno zahtevne avtomobilske industrije nujno,« je komentirala Simona Petrič, direktorica Elveza.
Sodobnejša tehnologija,nove zaposlitve
Proizvajalcem avtomobilov prodajo 70 odstotkov izdelkov. Posredno in neposredno pa izvozijo večino svojih izdelkov, pri čemer glavnino obsega nemški trg. V začetku lanskega leta so v serijsko proizvodnjo uvedli novo tehnologijo, in sicer metalizacijo oziroma naparevanje aluminija. Samo za ta del proizvodnje so istočasno zaposlili 30 novih sodelavcev, ki so jih morali najprej ustrezno usposobiti za delo, saj je proces metalizacije izjemno zahteven. Gre za zelo zahtevno in natančno tehnologijo, kjer v visokem vakuumu naparijo aluminij na izdelek v sloju debeline do 50 nanometrov.
Trenutno metalizirajo izdelke iz plastike, predvsem za zadnja svetila avtomobilov znamk Mercedes in BMW, tehnologija pa omogoča metalizacijo tudi na večini drugih materialov z različnimi prevlekami, ne zgolj z aluminijem. »V avtomobilski industriji veljajo še posebno visoki in strogi kriteriji za zagotavljanje kakovosti in sledenje v procesu izdelave izdelka. Zaradi zahtevnosti tako delovnega kot tehnološkega procesa je sam izmet izdelkov že v osnovi višji. Zagotoviti smo morali še bolj natančno kontrolo izdelkov, za njihov varen prevoz pa tudi specialno embalažo OK,« pojasnjuje Simona Petrič.
Avtomobilska industrija je že v letu 2008, torej med prvimi, občutila krizo, ki je vplivala tudi na poslovanje Elveza. Ta je še leta 2008 ustvaril za 9,3 milijona evrov prometa, ki je v letu 2009 padel za skoraj tretjino in se v 2010 spet stabiliziral na 9,7 milijona evrov, v letu 2011 pa dvignil na skoraj 11 milijonov, medtem ko so v 2012 poslovno leto končali s slabimi 10 milijoni evrov. Za letošnje leto načrtujejo 10-odstotno rast prihodkov.
»V zadnjem obdobju smo navezali tudi dobre stike in že sodelujemo v aktivnostih za potencialne bodoče posle z nekaterimi tujimi pomembnimi akterji v avtomobilski industriji, kot so Volkswagen, Škoda in Fiat. Konkurenca je sicer izjemna, vendar pa tudi v sklopu dejavnosti, ki jih organizira slovenski avtomobilski grozd, vztrajno vzpostavljamo nova partnerstva in si tako krepimo tržni delež,« poudarja Simona Petrič, ob kateri kot prokurist podjetje od februarja letos vodi Rok Koren, v upravi pa je tudi Marjan Petrič.
Lani je Elvezova ekipa 135 zaposlenih izdelala 720 različnih izdelkov v 24,538 milijona kosih. Denar za posodobitve proizvodnje in za razvojne projekte zagotavljajo tudi v sklopu razpisov, svoje sodelovanje z MGRT in Spiritom ter Slovenskim podjetniškim skladom pa ocenjujejo pozitivno. V lanskem letu so se tudi oni prijavili na Spiritov razpis za RNP, ki pa ga je letos MGRT razveljavil.
Dvigovanje dodane vrednosti
»Glede na dejstvo, da smo zadnje obdobje zajetno vlagali v tehnologijo in opremo, se bomo v prihodnje še intenzivneje usmerjali v izboljšanje organizacije, dvig znanja in nadgradnjo delovnih procesov. Znanje in razvoj sta ključna za višjo dodano vrednost, ki jo sicer že postopno zvišujemo, a nujno je vseskozi treba stremeti navzgor.«
Lani so ustanovili tudi razvojni oddelek in začeli sodelovati z nekaterimi ustanovami znanja. Med drugim so zaposlili tudi mladega raziskovalca iz gospodarstva, ki bo do poletja doktoriral. »Taka oblika sodelovanja je zelo koristna, z njim načrtujemo sodelovati še naprej, saj bomo še okrepili delovanje našega razvojnega oddelka.«
Dejstvo je, da so potrebe po znanju vseh sodelavcev vse bolj kompleksne, kar pomeni, da mora vsak poleg svojega specifičnega področja obvladovati tudi druga znanja in veščine, kot so učinkovita komunikacija, znanje jezikov, finančna pismenost, razumevanje projektnega vodenja... Pri iskanju in zaposlovanju novih sodelavcev pa dajemo vedno večji poudarek mladim, ki jim zagotavljamo prakso in zaposlovanje tudi prek ukrepov države, kot so Prvi izziv in Zaposli.me.
Država ni dober gospodar
Med ključnimi razvojnimi ovirami z vidika podjetja Simona Petrič izpostavlja obdavčitev stroškov dela, rigidno delovno zakonodajo, zbirokratizirane upravne postopke, ki niso v korist hitremu odzivanju podjetij na zahteve trga, nepremičninski davek. »Vse to pomembno vpliva na našo konkurenčnost. Za mesečni neto prejemek tehničnega strokovnjaka v višini od 1500 do 2000 evrov mora podjetje plačati od 35.000 do 50.000 evrov na leto. Delovna zakonodaja mora biti bolj življenjska in fleksibilna, da bi bil pretok delovne sile lažji in v večje zadovoljstvo tako delodajalcev kot delojemalcev. Tudi birokratski in uradni postopki bi se morali odvijati hitreje, uslužbenci državnih in javnih organov pa bi morali biti bolj odgovorni in učinkovitejši, saj to ni le v korist gospodarstva, pač pa celotne družbe,« opozarja Simona Petrič.