Kakšnih bistvenih sprememb ni na vidiku. Nekaj se je govorilo o tem, da bo država prek Slovenskega podjetniškega sklada delila semenski kapital, kar bo za mlade podjetnike precej zanimivo. Kar zadeva zakonske spremembe, pa že od julija velja delna oprostitev plačila prispevkov za novoustanovljena podjetja, vendar so prispevki še vedno relativno visoki.
Smiselno bi bilo, da bi bila ta mlada podjetja prvih nekaj let oproščena plačila davkov oziroma predvsem prispevkov. O tem bo država morala razmisliti. Niso sicer ravno najboljši časi za reze v pokojninsko in zdravstveno blagajno, ni pa realno, da mora nekdo, ki začne s poslovanjem, že takoj plačati med 200 in 300 evri prispevkov na mesec. V enem letu torej v zdravstveno in pokojninsko blagajno prispeva od 3000 do 4000 evrov – in ta znesek je še veliko večji, če je ustanoviteljev več – ki bi jih lahko porabil za razvoj produkta ali širitev ekipe, država pa bi na ta način, sicer nekoliko kasneje, prišla do več sredstev.
Bi se lahko zgledovali po kakšni drugi evropski državi?Različne tovrstne olajšave imajo v več državah, recimo v Avstriji, kjer so prispevki, še posebej če upoštevamo standard, bistveno nižji. Res je, da imamo tudi pri nas določene olajšave, vendar so obremenitve za mlade podjetnike še vedno precej visoke. Tudi ob delni oprostitvi plačila prispevkov znesek še vseeno znaša več kot 200 evrov, prav tako so ukinili študentski s. p. Žal ne gremo v smer spodbujanja mladih podjetnikov. Subvencij je sicer kar nekaj, vendar je za začetek bolj smiselna pomoč v obliki olajšav.
Kako torej komentirate nedavno izjavo predsednika Boruta Pahorja, da bi Slovenija lahko postala evropska Silicijeva dolina?No, takšna izjava ni prva. Če bi stopili skupaj, je vse možno. V Sloveniji je ogromno tehničnega, programerskega in oblikovalskega znanja, nam pa manjka poslovnega znanja. Tako da bi bilo treba okrepiti predvsem program mentorstev, treba bi bilo povezati inovatorje s podjetniki, premalo je prenosa izkušenj iz gospodarstva v izobraževalni sistem. To je osnova, da bi se lahko začeli pogovarjati o nastajanju Silicijeve doline.
Pa morda niti ne Silicijeve doline, trenutno je bolj aktualno, da bi postali neke vrste oaza za projekte množičnega financiranja. Veliko bi naredili že s tem, da bi lahko projekte legalno prijavljali iz Slovenije, kar nam zdaj zakonodaja v večini primerov onemogoča. No, nekaj se v smeri spremembe zakonodaje že odvija prek Zavoda ZMAG.
Kaj nas ob vse večji finančni luknji lahko potegne iz krize?Z zadnjimi preiskavami v zdravstvu smo videli, da se v državi izgublja ogromno denarja. Zelo velik problem bi bil, če bi denar porabljali racionalno in bi ga bilo še vedno premalo. Ko bodo ljudje imeli dovolj in bodo volili druge politične opcije z drugačnimi načeli kot dosedanje, bi lahko v nekaj letih počistili zadeve. Velike zaloge so tudi v državnih podjetjih, ki se ne bodo prodala. Če bi v nadzorne svete postavili dobro plačane in politično neobremenjene tujce, bi lahko hitro sanirali dolgove iz preteklosti, podjetja pa bi postala bolj donosna, kar pomeni več dividend v državno blagajno.
Velik problem, ki ga bo prav tako treba začeti reševati, pa je obdavčenje plač. Veliko se poudarja nujnost visoke dodane vrednostih. Dejstvo je, da bo del podjetij ostal pri nizki dodani vrednosti, ker bomo še nekaj let imeli takšno izobrazbeno strukturo. To »osnovno« industrijo dušijo visoki prispevki za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Pa ne samo njih, tudi visoko plačana delovna mesta so preveč obremenjena.
Kakšne storitve še lahko mladi pričakujejo od vas v prihodnjem letu?Po novem letu bomo vzpostavili mentorski sistem, s tem da bodo podjetniki imeli dve vrsti mentorjev. Poslovnega, kar se tiče področja oblikovanja poslovnega modela, raziskave trga, pivotiranja in preostale »podjetniške teorije«, v drugi skupini mentorjev pa bodo praktiki iz specifičnega področja.
Če bo denimo mentoriranec postavljal spletno trgovino, bomo skušali pripeljati nekoga z izkušnjami s tega področja. Zagotovili bomo tudi pravno, računovodsko in davčno svetovanje, pa seveda svetovanje glede ustanovitve podjetja, če le to še ne bo ustanovljeno. Celotno zadevo bomo vezali na coworking, torej bo dodaten element podpore tudi mreženje, čemur bomo dali velik poudarek, in sodelovanje med udeleženci coworkinga. Kakšnih časovnih omejitev za vključitev za zdaj ne predvidevamo.
Februarja zaženemo nov izbor mladega podjetnika leta. Prav tako se bo nadaljevala MP šola, januarja startamo že četrto, vsak mesec imamo v načrtu tudi izvedbo večjega izobraževanja. Raste tudi MP coworking, pripravljamo širitev trenutnih zmogljivosti in obogatitev ponudbe.