Iskra Impuls, ki jo vodi že druga generacija, direktorica pa je Maja Bračič Lotrič, deluje na področju izdelave logističnih sistemov, ki vsebujejo povsem avtomatska regalna skladišča, izdelave hidromehanske opreme za hidroelektrarne ter namakalne sisteme ter izdelave portalnih in mostnih dvigal zelo velikih nosilnosti ter avtomatizacija proizvodnih linij. Njihovi trgi so države EU, države nekdanje Jugoslavije, Dubaj, Maroko, Irak, Alžirija in Rusija, leto 2012 pa so zaključili s 6.165.673 evrov prihodkov. Izvozijo skoraj vso svojo proizvodnjo.
Knauf Insulation je v Slovenijo stopil leta 2006 in kupil podjetje Termo. Podjetje, ki je sicer v lasti nemške družine Knauf, je dalo regiji velik zagon, saj je v njem trenutno zaposlenih skoraj 420 ljudi, ki so lansko leto ustvarili za 103,701.362 evrov prihodkov. V podjetju, ki ga slabe tri mesce vodi nov direktor mag. Tomaž Lanišek, izdelujejo industrijsko izolacijo iz kamene in steklene volne z vezivi na obnovljivi bioosnovi, kar se imenuje ECOSE Technology. V tem so edinstveni. Izvozijo več kot tri četrtine proizvodnje.
Lotrič Meroslovje iz Selc je med nominiranimi podjetji letos tretjič zaporedoma. Podjetje, ki je specializirano za meroslovne rešitve, ki so zajete v 152 akreditiranih postopkih, pospešeno krepi svojo blagovno znamko Lotrič Meroslovje doma in v tujini. Podjetja imajo tudi na Hrvaškem, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Povezave imajo s partnerji v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Franciji in na Češkem. Celotno skupino Lotrič Metrology tako sestavlja 65 zaposlenih. Podjetje, ki je lani ustvarilo 2,702.701 evrov, vodi njegov ustanovitelj Marko Lotrič, ki skupaj z ženo Mojco nekatere ključne funkcije v podjetju že predaja svojim naslednikom.
Gazele Gorenjske od leta 2001
Gorenjske gazele od leta 2001 še niso posegle po najbolj žlahtnem kipcu, ki ga dobi zlata gazela, so pa zato regijske rekorderke po bronastih gazelah, saj so jih prejele kar pet, medtem ko je bilo podjetje Euro Plus pred osmimi leti srebrna gazela.
2001: Saxonia Franke, bronasta gazela
2002: Sat Control
2003: Kvibo
2004: Don Don, bronasta gazela
2005: Euro Plus, srebrna gazela
2006: Lea
2007: Seaway, bronasta gazela
2008: Mimovrste, bronasta gazela
2009: Exoterm-IT, bronasta gazela
2010: Seaway Group
2011: Lotrič
2012: Lotrič Meroslovje, bronasta gazela
Pogumne pri zaposlovanju, preudarne pri financah
Gorenjske gazele so v petih letih – od 2007 do 2012 – prodajo povečale skoraj dvainpolkrat ali za 143 odstotkov. V is tem času je regijsko gospodarstvo zaz namovalo ekonomsko nazadovanje: prihodki iz prodaje so upadli za 14 od stotkov. Tudi z vidika novih delovnih mest so gazele tiste, ki ustvarjajo pri ložnosti: v petih letih je 100 regijskih gazel zaposlitveno pogodbo sklenilo z več kot 1500 novimi sodelavci – celotna regija pa je v istem obdobju zabeležila 4649 izgubljenih delovnih mest (13-od stotno zmanjšanje).
Rast prihodkov in števila zaposlenih spremlja tudi rast dodane vrednosti. Od leta 2007 do 2012 je sto gazel doda no vrednost povečalo za skoraj 100 mi lijonov evrov ali za 114 odstotkov. Regij sko gospodarstvo je v istem času zabe ležilo negativen trend rasti dodane vre dnosti oziroma enoodstotni padec. Med podjetji, uvrščenimi na lestvico najhitreje rastočih v gorenjski regiji, jih 45 odstotkov presega povprečno doda no vrednost na zaposlenega v sloven skem gospodarstvu (37.187 evrov).
Po velikosti je med sto gorenjskimi ga zelami pretežni delež (58 odstotkov) mi kro podjetij, sledijo jim majhna z 29-od stotnim deležem, na lestvici pa je tudi sedem srednje velikih in 6 velikih podjetij. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 42 sodelavcev (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi).
Gorenjske gazele se med vsemi šesti mi regijami financirajo najbolj konservativno: med viri financiranja delež kapitala dosega skoraj 52 odstotkov. Po verjetnosti preživetja, merjene s kazalnikom verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih (po lastni metodologiji Failure Score Model ga izračunava družba Bisnode), imajo gazele bistveno svetlejšo prihodnost od povprečnega podjetja v gospodar stvu: indeks verjetnosti preživetja ga zel znaša 78, regijskega gospodarstva pa le 52.
