Slovenija je v zadnjem četrtletju lani prekinila niz osmih zaporednih trimesečij upadanja gospodarske aktivnosti in po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj zabeležila 2,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Medtem ko so v Gospodarski zbornici Slovenije rast poimenovali za statistično anomalijo, ki jo tako kot Umar pripisujejo uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture, tudi gazele opozarjajo, da vlado ključne poteze še čakajo.
»Vsako pozitivno sporočilo, ki prihaja na osnovi objektivnih kriterijev, navdaja z optimizmom. Optimizem pa je osnova za nadaljnje uspehe tako v družbi kot tudi v gospodarstvu,« pravi Matjaž Čadež, predsednik Sveta Gazela. Sam v zadnjih letih z veseljem ugotavlja, da se je kljub poglabljanju krize pojavilo veliko hitro rastočih in uspešnih družb z inovativnimi idejami, z usmerjenostjo v tujino, z mladimi nosilci in s hitro rastjo, ki temeljijo na jasnem lastništvu in odgovornosti.
In kaj po njegovem mnenju lahko naredi državna uprava za še hitrejši zagon malih in srednjih podjetij? »Prvi korak je, da zmanjša birokratske ovire pri poslovanju in naredi javno upravo kot tisti servis za gospodarstvo, ki si ga dober gospodar vedno želi. Zakaj poudarjam dober gospodar? Ne verjamem namreč v javno upravo, ki s svojimi subvencijami selektivno podpira posamezna podjetja. Vsak dober gospodarstvenik mora svoje podjetje voditi na temelju zdrave lastne poslovne ideje oziroma poslovnega modela z jasno določenimi ciljnimi kupci, ne pa na čakanju rešitev od države.«
Delavce v javni upravi, ki se ukvarjajo z gospodarskimi subjekti, bi bilo po njegovem prepričanju treba meriti po kakovosti, torej ali delajo prave stvari, ne pa, ali delajo neprave stvari na pravi način, in po hitrosti odzivnosti. »Tu predvsem mislim na izdajo različnih dovoljenj. Vtis imam, da je moč državnih uslužbencev pri izdajanju raznih prostorskih načrtov in dovoljenj preveč v rokah posameznikov, brez pravega vsebinskega nadzora. To pa lahko omogoča zavlačevanje postopkov in spodbujanje koruptnih vedenj. Zato je povečanje preglednosti vsega, kar se v zvezi z gospodarstvom dogaja v državni upravi, nujen pogoj za izboljšanje.«
»Prepričana sem, da ta rast ni posledica ukrepov vlade za izhod iz krize, temveč izhaja zgolj iz bistva slovenskega naroda: trdoživosti in delavnosti.« je komentirala Mateja Mikec, direktorica podjetja Interseroh, gazele osrednje Slovenije 2013. »Ob tej dobri novici pa ne smemo pozabiti, da vlada ne sme povečevati obremenitev podjetništva, ki je zdaj začelo zajemati sapo, z novimi davki. Nepremičninski davek, tako na zasebne kot tudi na poslovne nepremičnine, se mi zdi v svojem bistvu nesprejemljiv, še posebej zato, ker obdavčujemo slovensko delavnost in trdoživost: hiše, ki smo si jih zgradili, stanovanja, ki smo jih kupili, ter poslovne objekte, ki smo jih postavili, in to vse kljub temu da so prihodki prebivalstva in podjetništva že močno obdavčeni.«
Da je rast BDP predvsem posledica trdoživosti podjetij, je prepričana tudi Sonja Šinigoj, direktorica podjetja SAOP, najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2010 med srednje velikimi podjetji. »Želim si, da se ta trend ohrani, saj bi s tem začeli oblikovati okolje, ki bi bilo bolj prijazno za delovanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Z našega podjetniškega zornega kota bi morala biti podjetja manj obremenjena z davki, saj nas to dela manj konkurenčne. To velja tudi za predvideni davek na nepremičnine. Če že bo, naj bo minimalen in enak za vse, privatno sfero in gospodarstvo.«
