V četrtek bo v Dnevnikovem izboru najboljših med najhitreje rastočimi podjetji znana že četrta regijska gazela, ki se bo 23. oktobra kot finalistka potegovala za najvišje priznanje – zlata gazela 2013. Občina Kranjska Gora bo namreč gostila izbor najboljših gazela Gorenjske. Letos so med nominiranimi podjetji kranjska Iskra Impuls, škofjeloški Knauf Insulation in Lotrič Meroslovje iz Selc. Ob njih je bilo v krogu kandidatov v regiji tudi podjetje Ržišnik Perc.
Ustvarile 1500 novih delovnih mest
Gorenjske gazele so v petih letih – od 2007 do 2012 – prodajo povečale skoraj dvainpolkrat ali za 143 odstotkov. V istem času je regijsko gospodarstvo zaznamovalo ekonomsko nazadovanje: prihodki iz prodaje so upadli za 14 odstotkov. Tudi z vidika novih delovnih mest so gazele tiste, ki ustvarjajo priložnosti: v petih letih je 100 regijskih gazel zaposlitveno pogodbo sklenilo z več kot 1500 novimi sodelavci – celotna regija pa je v istem obdobju zabeležila 4649 izgubljenih delovnih mest (13-odstotno zmanjšanje) .
Rast prihodkov in števila zaposlenih spremlja tudi rast dodane vrednosti. Od leta 2007 do 2012 je sto gazel dodano vrednost povečalo za skoraj 100 milijonov evrov ali za 114 odstotkov. Regijsko gospodarstvo je v istem času zabeležilo negativen trend rasti dodane vrednosti oziroma enoodstotni padec. Med podjetji, uvrščenimi na lestvico najhitreje rastočih v gorenjski regiji, jih 45 odstotkov presega povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov).
Po velikosti je med sto gorenjskimi gazelami pretežni delež (58 odstotkov) mikro podjetij, sledijo jim majhna z 29-odstotnim deležem, na lestvici pa je tudi 7 srednje velikih in 6 velikih podjetij. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 42 sodelavcev (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi).
Med vsemi regijami najbolj konservativne pri financiranju
Gorenjske gazele se med vsemi šestimi regijami financirajo najbolj konservativno: med viri financiranja delež kapitala dosega skoraj 52 odstotkov. Po verjetnosti preživetja, merjene s kazalnikom verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih (po lastni metodologiji Failure Score Model ga izračunava družba Bisnode), imajo gazele bistveno svetlejšo prihodnost od povprečnega podjetja v gospodarstvu: indeks verjetnosti preživetja gazel znaša 78, regijskega gospodarstva pa le 52.
Precejšnjo zadržanost je zaznati tudi pri gazelah primorsko-notranjske regije, ki so minuli četrtek prispevale tretjega finalista. Gazela primorsko-notranjske regije je podjetje Smarteh. Tudi izbor, ki je potekal v Lipici, je minil v odličnem vzdušju, nominirane gazele in gazele preteklih let pa so vnovič nanizale nemalo birokratskih ovir, ki jim onemogočajo razvoj.