Januarski dnevi so za mlado ekipo Enoljze (Enolyse), ki jo poleg Blazinška sestavljajo še Jaka Ogorevc, Primož Zajec, Petra Malavašič, Matic Matija Krajnc, Nejc Stanko in Diano Kitanovski, polni dela. Kot podjetja iz Silicijeve doline, ki so zrasla v garažah, se razvoj njihove zamisli dogaja v domačih domovih za računalniki. Trenutno pilijo še na prototipu novega merilnika sladkorja, s katerim bi radi prodrli predvsem na trg družinskih vinarjev, ki letno proizvedejo od 50.000 do 100.000 litrov vina. S prodajo merilnikov bodo začeli na slovenskem trgu, v prvi fazi pa se nameravajo širiti na italijanskega, ameriškega, argentinskega in makedonskega. Zgodba njihove poslovne poti se je začela povsem naključno.

Zanimala jih je zgolj fermentacija

Idejo za merilnik je Blazinšek dobil od očeta, ki je za lokalne vinarje bolj kot konjiček v prostem času med drugim preverjal vsebnost sladkorja v vinu. Pred štirimi leti je na fakulteti za elektrotehniko že naredil poslovni načrt za proizvodnjo vinskega multimetra, naprave, s katero bi merili najrazličnejše sestavine v vinu. Vendar je zamisel po dobljeni oceni pozabljena obtičala v predalu. Šele v začetku lanskega leta je začel razmišljati o njeni obuditvi. Čeprav prijatelji, s katerimi je hotel ustanoviti podjetje, niso povsem verjeli v izvedljivost Blazinškove zamisli, je sam pri njen vztrajal. Z drugo ekipo se je nato odločil za tveganje. »Povezovali smo se s kmetijskim inštitutom in biotehniško fakulteto. Tudi pri vinarjih smo povprašali, kaj bi jim lahko koristilo v njihovem procesu proizvajanja vina. Odločili smo se, da rešimo največji problem vinogradnikov. Kot tako mlada ekipa si nismo zadali cilja, da kar takoj rešimo vse. Ugotovili smo, da je fermentacija najbolj dinamičen proces, ko se največ dogaja,« razlaga Blazinšek. Po preverjanju ponudbe na tržišču so njegovo uvodno zamisel multimetra nekoliko priredili. Zamišljeni merilnik so osredotočili zgolj na spremljanje sladkorja v vinu.

Čeprav obstajajo že podobni analogni in digitalni merilniki, pa ima njihova zamisel pred konkurenco kar nekaj prednosti. Največja je predvsem cenovna ugodnost novega merilnika (proizvodnja cena bo manj kot sto evrov), ki bo vinarjem sporočila o stanju v procesu fermentacije pošiljal na njihove pametne telefone v posebno, prav tako razvito aplikacijo. Vsak vinar bo lahko v aplikaciji določil, kakšno vrsto vina želi pridelati: sladko, polsladko, suho ali polsuho. Glede na raven sladkorja v cisternah bodo merilniki nato pošiljali obvestila o poteku fermentacije in vinarja opozarjali, kdaj mora ta proces prekiniti.

Prva serijska proizvodnja merilnikov maja

Obstoječi digitalni in analogni merilniki sladkorja za ekipo Enoljze niso bili primerni, ker so bili preprosto predragi (industrijski elektronski refraktometri stanejo tudi 5000 evrov) ali pa neprimerni za avtomatizacijo procesa. Najcenejši obstoječi merilniki (stanejo okoli 35 evrov) namreč za analizo predvidevajo še jemanje vzorcev iz sodov. Zato so se odločili razviti svoj merilnik, ga povezati z novimi tehnologijami in se z njim preizkusiti na trgu.

Za razvoj svoje poslovne ideje so doslej porabili okoli 5000 evrov, večino so potrošili za nakup razvojne opreme in za obisk festivalov. Konec februarja bodo predvidoma že dokončali beta verzijo aplikacije, trenutno se ukvarjajo še s potrjevanjem delovanja merilnika. Zatem bi marca radi naredili prvo testno serijo merilnikov, prvo serijsko proizvodnjo 500 merilcev pa naj bi dočakali maja. Približno 50.000 evrov, ki bi jih za to potrebovali, zaenkrat še nimajo na svojem računu.

Foto: osebni arhiv

Kickstarterju se bodo izognili, iščejo investitorja

Projekt bodo težko dokončno financirali iz družinskih prihrankov, zato se spogledujejo z razpisi Slovenskega podjetniškega sklada, druga možnost pa je, da pridobijo kakšnega strateškega partnerja ali investitorja. »Banka nam sedaj ne bi dala kredita, ker ga tudi nimamo s čim odplačati. Veliko bolj interesantna bi bila kakšna 'angelska investicija'. Eno ponudbo smo že imeli, pa se nismo odločili zanjo,« pravi Blazinšek in dodaja, da bodo morda skupni jezik našli z investitorjem tveganega kapitala Jerryjem Colonno, ki se je pred kratkim mudil v Sloveniji. Spletne platforme za množično financiranje kot je Kickstarter zanje ne pridejo v poštev – preprosto zato, ker niso prepričani, da se tam nahajajo njihovi ciljni uporabniki. »Če na Kickstarterju ne bi izbrali vsote, ki bi si jo želeli, bi v očeh javnosti lahko izpadli kot neuspešen projekt, čeprav to nismo in v Enoljze verjamemo.«

V svoj projekt Blazinšek verjame celo tako močno, da je pustil redno zaposlitev, novo in bolje plačano, ki se mu je obetala, pa je zavrnil. Zakaj je človek v času, ko je redna zaposlitev skorajda tako rekoč vrlina, pripravljen tvegati? »Zaradi izziva, adrenalina in izpolnitve sanj,« kot iz topa izstreli Blazinšek. »Moje sanje niso, da sem neizmerno bogat, no, tudi v službi niso bile bajne plače, temveč želim ustvarjati nekaj svojega, v kar sam verjamem. V to zamisel vlagam svojo energijo, znoj in čas. Če ti zadeva uspe, jo nato veliko bolj spoštuješ.«

Čeprav v Enoljze šele končujejo prvi del svoje poslovne ideje, so z mislimi že v prihodnosti. Svojo merilniško-aplikacijsko zamisel bi lahko prenesli tudi na področje pivovarstva, proizvodnje sokov in kisa. Porajajo pa se tudi zamisli, da bi »omrežili« vinograde s posebnimi senzorji za spremljanje zorenja grozdja in jih povezali z mobilniki vinogradnikov.