Ob šentjernejskem strokovnjaku za elektronske komponente sta bili nominirani še semiško podjetje Cablex Plastik ter ribniški razvojniki in proizvajalci robotskih enot Yaskawa Ristro.
Utemeljitev metodološke komisije
Podjetje L-tek prepriča z dinamično in obenem stabilno organsko rastjo: v petih letih so prodajo dvignili z 1,3 milijona na 5 milijonov evrov v letu 2012. Ob tem se podjetje ne obremenjuje z ambicijo hitre rasti, njegov glavni izziv so razvojne rešitve. Zadolženost podjetja je kljub visoki rasti le 20-odstotna.
Poslovno tveganje družba obvladuje z načrtnim razvojem treh stebrov poslovanja. Veliko pozornost namenja inovacijam: 10 odstotkov prihodkov od prodaje je namenjenih razvoju, kar v kombinaciji s skrbjo za najmanjše detajle v proizvodnji zagotavlja izvirne rešitve, visoko kakovost, hitro odzivnost in s tem prilagodljivost potrebam kupcev. Poslovni partnerji L-teka, ki to znajo ceniti, so uspešna podjetja v globalnem merilu, med referencami pa sta tudi dve slovenski zlati gazeli: Dewesoft in Instrumentation Technologies.
L-tekova poslovna zgodba razkriva spoštljiv odnos do okolja ter tudi izjemno sposobnost prepoznavanja in razvoja talentov. Vse skupaj odseva v nadpovprečni dodani vrednosti v višini skoraj 44.000 evrov na zaposlenega. Veliko priložnosti daje študentom na praksi, pa tudi medgeneracijskemu sodelovanju: sokrajan, upokojeni direktor, ki je 25 let vodil invalidsko podjetje v Švici, v L-teku na primer uči mojstre veščin vodenja, vpeljal pa je tudi krožke kakovosti in sistem medsebojnega komuniciranja. Poslovni uspehi skupaj s prepoznanimi vrednotami in potencialom trajnostnega razvoja so bili razlogi, da je metodološka komisija L-tek prepoznala za gazelo dolenjsko-posavske regije 2013.
Nekaj podatkov o regiji
Medtem ko je gospodarstvo dolenjsko-posavske regije v petih letih, od 2007 do 2013, raslo po 20-odstotni stopnji rasti, so gazele prodajo povečale 5,5-kratno ali za kar 454 odstotkov. Dinamično rast prodaje in uspešnost na trgu so spremljale priložnosti za nove sodelavce: v petih letih je sto dolenjsko-posavskih gazel podpisalo 962 pogodb za zaposlitev na novo ustvarjenih delovnih mestih. Ali drugače, vsaka dolenjsko-posavska podjetniška gazela je v petih letih v povprečju prispevala deset novih delovnih mest. V istem obdobju se je število delovnih mest v regiji znižalo za 11 odstotkov, kar pomeni več kot 4000 izgubljenih delovnih mest.
Gazele so gospodarske rezultate regije z visokim tempom prehitevale tudi po rasti dodane vrednosti: v petih letih so jo podvojile, medtem ko je regijsko gospodarstvo v istem obdobju dodano vrednost povečalo za tretjino (34 odstotkov). Na lestvici stotih gazel dolenjsko-posavske regije je sicer 39 odstotkov tistih, ki presegajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov).
Med stotimi dolenjsko-posavskimi gazelami je tri četrtine (74 odstotkov) mikropodjetij, sledijo jim majhna podjetja (22 odstotkov), med preostalimi pa so tri srednje velika in eno veliko podjetje. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 24 sodelavcev (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi).
Delež kapitala v strukturi financiranja gazel dolenjsko-posavske regije znaša približno tretjina (31,5 odstotka), kar je, zanimivo, precej pod povprečjem gospodarstva regije, ki se financira zelo konservativno in v letu 2012 v strukturi kapitala beleži kar 57,87 odstotka lastniškega kapitala. Podjetniške gazele dolenjsko-posavske regije imajo v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 73, medtem ko regijski indeks le 50.
Sklepna prireditev Slovenska gazela 2013 bo v sredo, 23. oktobra, v SNG Opera in balet Ljubljana. Podrobnejše informacije o projektu Gazela 2013 so na spletni strani www.gazela.com.
