Še vedno je vrsta projektov, tudi gradenj industrijskih objektov, ki se jih podjetniki lotevajo sami. Zato časa, ko so »gradbinci«, kar je v primeru srednje velikega podjetja lahko tudi vsaj dve leti, ne morejo dovolj zbrano posvečati svojemu podjetju, saj se ukvarjajo s projektom gradnje. V prid jim ne gre niti dejstvo, da ni več projektnih birojev, ki so pred časom še skrbeli za povezovanje v gradbenem projektu potrebnih storitev. Zato seveda iščejo strokovnjake za različna področja, ki pa med seboj niso povezani. Slab zgled pa daje tudi država, ki izvaja javna naročila po principu najnižje cene, pri čemer običajno niti ne zna dobro opredeliti, kaj želi, oddaja jih s slabimi opisi in specifikacijami najcenejšemu ponudniku.
»Slovenija je na področju povezovanja kompetenc strokovnjakov manj razvita kot pred 20 leti tudi v svetovnem merilu, saj so večji biroji propadli, znanje se je razdrobilo, slab zgled daje država. A verjamem v delovanje trga in da se bodo kolegi odzvali tako, da bodo v prihodnje stavili bolj na sodelovanje kot pa na konkuriranje,« je trenutne razmere v gradbeništvu opisal Andrej Ržišnik, direktor Protim Ržišnik Perc, gazele, nominirane tudi za gazelo Gorenjske. Podjetje si je obilico dobrih praks nabiralo in si še tudi ob sodelovanju s tujimi investitorji, ki se, kot poudarja Ržišnik, vprašajo, ali so pripravljeni nositi odgovornost za odločitve na področjih, na katerih sami niso strokovnjaki. To ločuje tuje investitorje od večine slovenskih.
»Kljub temu, da projektantski in konzultantski del predstavlja le nekaj odstotkov celotne investicije, investitorji na tem segmentu varčujejo. In tudi zato se dogaja, da na koncu celotna investicija lahko preseže celoten predviden proračun za več kot desetino,« poudarja Ržišnik in pojasnjuje, da na primer v Avstriji, Nemčiji, Italiji velik del vodijo inženirji, izvedbena dela pa se oddajajo po sklopih, tudi v javnem sektorju. »To seveda od investitorja zahteva več angažiranja in odgovornosti. Pogovarjati se mora z več izvajalci, zato pa je vse pregledno, pomanjkljivosti se odpravljajo sproti, izvajalci pa pri takem načinu dela delajo bolj kakovostno, ker vedo, da bodo plačani, medtem ko pri glavnem izvajalcu, kot je bila to praksa v Sloveniji, tega nikoli nisi zagotovo vedel.«
Sedanji časi so torej sila ugodni za spremembo. Vsi namreč težimo k temu, da se projekti izvajajo manj tvegano in bolj učinkovito. Andrej Ržišnik pojasnjuje, da njihove izkušnje zadnjih dveh letih kažejo, da so vrednosti v projektu, kjer so dela oddana posameznim izvajalcem ali pa glavnemu izvajalcu na pogajanjih, nižje za 10 do 15 odstotkov v korist prvim. Prav ta delež predstavlja torej dodano vrednost, saj s tem deležem investitor lahko pokrije vse konzultantske in projektantske storitve. Skrajša se tudi čas gradnje. Tako gradnja industrijskega objekta srednje velikega podjetja od pridobivanja gradbenega dovoljenja do uporabnega dovoljenja traja med 12 in 18 mesecev. Čas je torej krajši, projekt je izpeljan bolj kakovostno. Zaenkrat je to izziv za stroko, saj je tovrstne prakse pri nas še premalo.
»Primer dobre prakse je gradnja poliklinike Klinike Golnik, kjer so se odločili za oddajo del po sklopih,« je izpostavil Ržišnik, ki verjame, da se razmere pri nas urejajo. Temu v korist je tudi lansko leto spremenjeni zakon o gradnji objektov, ki postavlja nove zahteve za odgovorno vodenje gradbišča. Do tedaj pa investitor ni mogel ločeno najeti samostojne inženirske dejavnosti, saj je bilo vse poverjeno enemu samemu izvajalcu.
»Prepričan sem, da to daje inženirjem dovolj priložnosti, da se izkažejo. Znanja imamo dovolj, treba ga je samo strukturirati, strokovnjake pa motivirati k večjemu sodelovanju. Verjamem, da bi lahko nastali kompetenčni centri za vodenje investicij. Pomembno je torej interdisciplinarno strokovno delo.«
O prednostih sodobnega modela integralnega projektiranja in vodenja gradnje, ki temelji na mednarodni uveljavljenih pristopih, za naročnika pomeni bistveno bolj ekonomičen in transparenten proces, za gospodarstvo pa pomemben dvig učinkovitosti investicijskih procesov in prispevek k vzpostavljanju zaupanja v gradbeni verigi, se bodo pogovarjali tudi na spomladanskem srečanju kluba gazela, ki ga bo 27. marca gostila ekipa podjetja Protim Ržišnik Perc, arhitekti in inženirji, ki je uspelo sodoben model uveljaviti tudi v spremembi slovenske zakonodaje.
