Cablex Plastik, ki je del skupine Cablex, je z 19 sodelavci v letu 2012 ustvaril za 1,9 milijona evrov prihodkov. Okoli 90 odstotkov kabelskih snopov za belo tehniko in avtomobilsko industrijo izvozijo. Razvoj financirajo predvsem z lastnimi sredstvi, saj vanj vlagajo v povprečju desetino od prodaje. Prav tako visok delež izvoza beležijo v L-Tek Elektroniki, ki je leto 2012 zaključila s 5,2 milijona evrov prihodkov in 60 zaposlenimi. Njen direktor Radko Luzar poudarja, da je »posel človeški odnos« in da imajo z vsemi deležniki pošten in odkrit odnos. Njihova prednost pred konkurenco je predvsem hitra odzivnost. Yaskawa Ristro je v tej trojici nominiranih podjetij največja, saj zaposluje skoraj 100 ljudi, leto 2012 pa so končali z dobrimi 19 milijoni evrov prihpdkov. Prednost Yaskawa Ristro je, da lahko robotske sisteme dobavlja na ključ. Naročniku najprej svetuje, zanj pripravi projekte, izvede celoten inženiring, sistem postavi, testira in koordinira celoten projekt. Poleg celovitega zagona proizvodnje zagotavlja tudi izobraževanje in kontinuirano tehnično podporo z odzivnim servisom.
Medtem ko je gospodarstvo dolenjsko-posavske regije v petih letih, od 2007 do 2013, raslo po 20-odstotni stopnji rasti, so gazele prodajo povečale 5,5-kratno ali za kar 454 odstotkov. Dinamično rast prodaje in uspešnost na trgu so spremljale priložnosti za nove sodelavce: v petih letih je 100 dolenjsko-posavskih gazel podpisalo 962 pogodb za zaposlitev na novo ustvarjenih delovnih mestih. Ali drugače: vsaka dolenjsko-posavska podjetniška gazela je v petih letih v povprečju prispevala 10 novih delovnih mest. V istem obdobju se je število delovnih mest v regiji znižalo za 11 odstotkov, kar pomeni več kot 4000 izgubljenih delovnih mest.
Gazele so gospodarske rezultate regije z visokim tempom prehitevale tudi po rasti dodane vrednosti: v petih letih so jo podvojile, medtem ko je regijsko gospodarstvo v istem obdobju dodano vrednost povečalo za tretjino (34 odstotkov). Na lestvici 100 gazel dolenjsko-posavske regije je sicer 39 odstotkov tistih, ki presegajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov).
Po velikosti je med sto dolenjsko-posavskimi gazelami tri četrtine (74 odstotkov) mikro podjetij, sledijo majhna podjetja (22 odstotkov), med preostalimi pa so tri srednje velika in eno veliko podjetje. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 24 sodelavcev (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi).
Delež kapitala v strukturi financiranja gazel dolenjsko-posavske regije znaša približno tretjino (31,5 odstotka), kar je – zanimivo – precej pod povprečjem gospodarstva regije, ki se financira zelo konservativno in v letu 2012 v strukturi kapitala beleži kar 57,87 odstotka lastniškega kapitala. Podjetniške gazele dolenjsko-posavske regije imajo v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 73, medtem ko regijski indeks znaša le 50.
