Ker so crowdfunding lahko donacije, nagrade, mikrokrediti in crowdinvesting, ki pomeni investiranje v deležih podjetij, sodi Squareknot prav na to področje množičnega financiranje – gre torej za crowdinvesting. Squareknot sta postavila Zabec.net, ki je poskrbel za razvojno-programski del, in Kontrastika, ki je bila odgovorna za načrtovalsko-oblikovalski del projekta.
Medtem je bilo na Kickstarterju, na katerem lahko sodelujejo sicer samo inovativni projekti prek podjetij s sedežem v ZDA ali Veliki Britaniji, uspešnih šest slovenskih projektov. Kickstarter je ne le najstarejša in najbolj uveljavljena spletna platforma za množično financiranje inovativnih projektov, je tudi med najbolj obiskanimi na svetu, saj je po obisku kar na 695. mestu. Kar pomeni, da je na tako dobro obiskani platformi več možnosti, da projekt zbere dovolj denarja. »Slovenski prostor potrebuje mehanizem za učinkovito financiranje ekip in podjetij na začetku svoje podjetniške poti, in svoje znanje in ambicioznost naše ekipe bodo zagotovo usmerili tudi v to, če bo za tako obliko financiranja potreba,« je med drugim dejal Domen Česnik, direktori Zabec.si, ki sicer pravi, da je »kriza samo za tiste, ki ostajajo zaprti v svoje vzorce in ne želijo pogledati v hitri novi svet«.
A je postavitev slovenske spletne platforme za crowdfunding, čeprav bi veliko mladih podjetnih ekip potrebovalo hitro in učinkovito financiranje, vprašljiva, saj je slovenski trg za zagotovitev uspešnosti tega načina financiranja izjemno majhen, poleg tega nimamo primerne zakonodaje. »Zagotovo je ključno, da se birokratske oziroma zakonodajne ovire na področju množičnega financiranja čim hitreje uredijo ne glede na to, ali gre za lokalni ali globalni nivo tovrstnega poslovanja. Za slovenske projekte, ki ciljajo na svetovne trge, je ravno globalni doseg ključen, da se sofinancirajo v primernem obsegu in že v času kampanje zagotovijo mednarodne prodajne poti. Statistike uspešno zaključenih slovenskih projektov s Kickstarterja, s katerimi razpolagamo, namreč kažejo, da so ti projekti dobili od Slovencev približno le pet odstotkov vseh zbranih sredstev in torej, če bi bili financirani zgolj nacionalno, ne bi zbrali želenih sredstev za zagon množične proizvodnje,« pravi Eva Perčič, soustanoviteljica iniciativ Slovenia Coworking in Slovenia Crowdfunding.
»Vseeno pa bi Sloveniji prišla prav lokalna platforma za projekte, ki so lokalno usmerjeni, vendar pa je prvi korak k temu ustrezna prilagoditev zakonodaje in predvsem ozaveščanje in spodbujanje večje kritične mase slovenskih podpornikov, da osvojijo tovrstne načine financiranja. Zaradi neustrezne zakonodaje crowdinvesting slovenskih podjetij še ni mogoč. A sem optimistična, saj posluh ključnih deležnikov obstaja in se stvari premikajo v pravo smer.« jpš
