Sem v poslu idej. In ideja snooze gumba je pravzaprav strašno zanimiva: prišel je čas za nekaj neprijetnega (prezgodnje prebujanje), čas za spremembo (iz horizontale v vertikalo), snooze pa nam kupi kratek odlog (zzzz). Vse super, če ne bi bili takšni eksperti za mlatenje po snooze gumbu tudi izven konteksta jutranjega dremeža.
Želimo se spraviti v formo. Prišel je čas za obuvanje superg. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo do konca vikenda.«
Poln kufer imamo svoje službe. Prišel je pravi čas za menjavo. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo da bodo malo boljši časi.«
Gospodarstvo diha na škrge. Prišel je pravi (bolj zadnji, kot pravi) čas za ukvarjanje z gospodarstvom. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo da vidimo, kaj se bo zgodilo v Franciji.«
Imamo podjetniško idejo. Prišel je pravi čas za njeno uresničitev. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo da vse premislim.«
Snooze gumb ima pravzaprav le en problem: čas se požvižga nanj. Svojo odločitev smo resda preložili, a baraba temporalna dirka naprej in zraven vleče še ves svet. Večkrat »snooznemo«, višji je na koncu račun za vse odloge, pa naj gre za podočnjake, zamujene priložnosti ali neuresničene ideje. Povsem osebno mnenje: v prostoru, v katerem ustvarjam(o), bi si želel manj snoozanja in več akcije.
Dan presedim v pisarni (delo kreativca je včasih res adrenalinsko … ), ob osmih je v planu fitnes. Nisem pri volji. Snooze?
* dremež
