Študenti bodo lahko na natečaj prijavili svoje podjetniške rešitve problemov, ki jih vidijo v družbi. Ker vsak natečaj predvideva nagrado, sem sedaj v fazi zbiranja sredstev za naš nagradni fond. Danes sem opravil nekaj sestankov s potencialnimi vlagatelji. Všeč smo jim. Všeč jim je sporočilo kampanje. To me navdaja z velikim optimizmom. Se že veselim prihodnjih srečanj z njimi.

Današnjo pot s sestanka na sestanek je zaznamovalo opazovanje sončnih elektrarn na slovenskih strehah, ki so postale prava modna muha. Že skoraj na vsaki strehi se bohotijo temne fotocelice. In ko se pogovarjam s kolegi, ki so na koncu študija ali so ravno diplomirali, si jih veliko želi v tujino. Pravijo, da v Sloveniji ne vidijo nobene perspektive. »Saj tu nič ni,« jih pogosto slišim. Odvrnem jim: »Saj tudi v tujini nič ni. Bistveno je videti priložnost. Zato ni potrebno iti v tujino. Tudi doma je veliko priložnosti za delo in uspeh.« Pa vendar se mi zdi, da jih ne prepričam. Zato me je nehote danes presunila misel, da bodo te večnadstropne hiše s sončnimi elektrarnami na strehah čez 15 let prazne, ker bo mladina, ki naj bi v njih živela, v tujini. Tega ne smemo dopustiti. Naša skupna dolžnost je, da ustvarjamo priložnosti, v katerih se bodo mladi lahko samoaktualizirali. Ravno to je poslanstvo našega inkubatorja – ponuditi priložnost.

Eden takih, ki v domovini vidi veliko priložnosti, je tudi Matic Vidic. On ve, da je energetika postala velik biznis. Danes se je oglasil v inkubatorju. Gre za mladega socialnega podjetnika z Dolenjske, ki ima namen ustanoviti podjetje za predelavo lesne biomase, s katero bo oskrboval nekaj dolenjskih javnih zavodov, ki so prešli na tovrstno ogrevanje. V svojem podjetju bo zaposlil Rome in mlade brez izobrazbe. Namreč, te skupine prebivalstva težje najdejo zaposlitev. Iz odpadnega lesa, ki leži po gozdovih, bo predeloval energetski material. Dobičke socialnega podjetja pa bo vlagal v povečevanje števila delovnih mest in izgradnjo dodatne infrastrukture v romskem naselju. DELIL BO! TO JE BISTVENO! V našem inkubatorju mu pomagamo pri načrtovanju njegovega podjetja in pri iskanju različnih finančnih virov za zagon. Sestanek z njim mi je dal veliko nove energije. Inovativnost vedno naredi name močan vtis.

Pa vendar se nikakor ne morem znebiti občutka, da je glede na logiko državnih politik v Sloveniji veliko lažje pridobiti dodatna sredstva za izgradnjo sončne elektrarne kot pa za zaposlitev nadobudnega diplomanta, ki nam bo vsak čas popihal čez mejo in se nikoli več vrnil. Se motim?