To je generacija, ki živi v predimenzioniranih hišah, ki so jih gradili z zaslužkom, ki je nastajal ob kupovanju nemške marke ob visoki inflaciji jugo dinarja, s propadlimi krediti ter s pomočjo ostalih finančnih in nefinančnih špekulacij. Sedaj, ko so še Slovenijo pripeljali v hude težave, pa se spravljajo v pokoj in vlečejo pokojnine. Ko jim navržem zgornja dejstva, vsak reče, da ni kriv. Pravijo, da je bil tak sistem in da je kriva polika, ki je to barbarsko plenjenje dovolila. Politika je pa res vedno priročen izgovor. Le posameznik v tej slovenski solzni dolini ni nič kriv. Dragi moji, potrebno je prevzeti odgovornost. In ravno ti ljudje govorijo, da socialno podjetništvo ne bo šlo. Ma ja… Njim je pa res za verjet...

Me pa navdušuje, da mladi ljudje, za razliko od starejših, rečejo »Socialno podjetništvo je super!«. To mi daje upanje in zagon, da se vsak dan znova lotim spodbujanja te vrste podjetništva. Vodim namreč zavod Socialni inkubator, ki predvsem med študenti širi duh socialnega podjetništva in idejo socialne ekonomije. Ustanovila nas je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, z namenom, da mladim pomagamo pri zagonu njihovih socialnih podjetjih, jih izobražujemo in razvijamo inovativne oblike »seed« in »start-up« financiranja.

In kaj je socialno podjetništvo in kaj socialna ekonomija? Bistvo slednje je DELITI. Deliti vse dobičke, ki znotraj tovrstne ekonomije nastajajo. Pred kratkim me je presunila misel: »Starši otrokom vedno dopovedujejo, da je potrebno stvari deliti z drugimi (igrače, ipd.) Ko pa odrastemo, pa na to popolnoma pozabimo. Tudi starši nas na to več ne opominjajo. Pravijo, brigaj se zase. Poskrbi zase.« Torej, socialna ekonomija je ekonomija, ki omogoča, da tisto, kar pridelaš, deliš z drugimi. Isto pričakuješ tudi od ostalih, ki so del tega sistema. Predpogoj za delovanje takšne ekonomije pa je visoka stopnja zaupanja. Bistvo socialnih podjetji, ki delujejo na polju socialne ekonomije, pa je reševanje aktualnih družbenih problemov na podjetniški način.

Ker je problemov v družbi čedalje več, je tudi podjetniških priložnosti čedalje več. In ker so okoljski, ekonomski in človeški viri čedalje bolj omejeni (izropani), JIH JE POTREBNO PRAVIČNO DELITI. Če je delitev dobrin za naše starše eksotika, je za nas mlade nuja, ki nam bo omogočila preživetje. Torej, naš inkubator je valilnica novega podjetništva in nove ekonomije.

Socialni podjetniki smo teroristi, ki miniramo in razstreljujemo vse stare paradigme gospodarstva, ekonomije in prepričanj, da ima človek le eno dimenzijo - finančno. Gradimo nov svet, v katerem bo preživel le tisti, ki bo vključeval in delil. Ne verjamete? Leta 2007 tudi nihče ni verjel, da bomo leta 2012 v takšnih težavah, kot smo. Zato tudi mojemu sporočilu, da nas čaka boljši svet, kjer bomo človeško požrešnost postavili v muzej, ni potrebno verjeti. Pa vendar se bo vse to zgodilo.