Podjetniški dnevnik Alje Dimic (1): Važno je le, da vemo, kam gremo in kam moramo priti

Skozi dnevnike sem se naučila, katere stvari so tiste, ki zadovoljijo le en trenutek in katere tiste, ki so pomembne za vse življenje. Ob dnevnikih sem spoznala pomen sanj in želja, saj šele zdaj spoznavam, kako močne so bile nekatere izmed zapisanih misli. Morda so bile v trenutku pisanja res le želje opisane z besedami, danes pa vidim, da so imele veliko globji pomen. Prav vse sanje so uresničljive, vse lahko dosežeš, vse se ti lahko uresniči...so besede, ki sem jih tolikokrat slišala.

Dnevnik naj ti predstavlja povezavo med preteklostjo in prihodnostjo. Dnevniku zaupaj svoje največje želje, tiste, ki se skrivajo globoko v tebi. In sem tudi jih. Vestno sem zapisovala in še vedno jih, vsa svoja pričakovanja in želje, vse prijetne in željene dogodke, vse razplete v danih situacijah in tudi takšne dogodke, ki bi se skrivnemu bralcu zdeli »malo zasanjani«, jaz pa sem ob njihovem pisanju globoko v sebi čutila tisto pravo energijo, tisto toplino, ob kateri se sam pri sebi le rahlo nasmehneš in si misliš – jaz že vem.

Danes si dneva brez dnevnika ne predstavljam več, saj predstavlja moj koledarček. Pa ne preteklosti, koledarček prihodnosti. V dnevniku opišem svoje prihodnje dni, mesece in leta. Veselim se vsakodnevnega pisanja vanj. Pa čeprav mi v zadnjem času zmanjkuje časa za pisanje. Zato je vedno večkrat dnevnik shranjen kar v mojih mislih.

Ja, ja, res je treba paziti, kaj si želiš. Želela sem si kopico dela, dela, ki me bo izpopolnjevalo, delo, skozi katerega bom živela svoje sanje. n danes, kako zgleda moj vsakdan - delam od jutra do večera, odgovarjam na vprašanja, ki dnevno zasipajo naš e-mail nabiralnik, odgovarjam na telefonske klice strank, ki želijo govoriti z mano in jim ostali zaposleni ne morejo pomagati, pišem jedilnike glede na diagnostiko iz hormonov, skrbim za promocijo naših naravnih dodatkov po številnih trgovinah, imam predavanja po knjižnicah, centrih in šolah, kuham na televiziji in delim zdrave nasvete, skrbim za promocijo preventive pred boleznimi, med drugim pa imam vsak dan naročene ljudi, ki jih pesti kopica problemov in bi si radi pomagali na naraven način, brez stranskih učinkov. Vmes pišem tudi članke za revije in sem gostja v številnih radijskih oddajah. In ne smem pozabiti na vse izobraževalne poti, brez katerih res ne bi mogla. Res je, veliko delam, vendar sem neizmerno hvaležna, da delam, delo, ki to pravzaprav ni, saj skozi njega izpopolnjujem sebe in uresničujem svoje sanje. Dan za dnem.

No, in seveda je res, da sem zelo hvaležna tudi naši vedno večji ekipi, ki mi pomaga oz. v zadnjem času jaz vedno bolj pomagam njim. :)

Prav vsak dan se soočamo z novimi izzivi, z novimi situacijami in nepredvidljivimi dogodki, ki jih v zapisu v mojem dnevniku prejšnji dan morda ni bilo in se jim moramo prilagoditi in jih obhoditi. Važno je le, da vemo, kam gremo in kam moramo priti. Pri tem pa brez zapisa v mojem dnevniku ne bi šlo. Ali kot stavek, ki me spremlja že iz otroštva:« Vedno moraš vedeti kam greš, kaj si želiš, saj le tako lahko to tudi dosežeš.« In kako zelo resničen je spoznavam iz dneva v dan.

Včasih me kakšna situacija potre ali popolnoma spremeni načrtovan dnevni potek dogodkov, vendar sem vesela, saj se na koncu dneva prav vedno pokaže, zakaj je bil potreben tisti zavoj. Četudi se je zjutraj zdelo povsem drugače. Tudi na današnji praznični ponedeljek, ko sem mislila malo počivati nekje na soncu, sem na koncu pristala pri delu.

Na prijetnem zbirališču Ljubljančanov, ob vodi na soncu, smo brezskrbno sedeli družba šestih ljudi. Pogovor prvih treh minut je potekal v stilu...kakšen prijeten dan...in se nadaljeval...Alja, veš včeraj sem pa nekje prebral, da presežek estrogena vpliva na pojavnost raka. Je to res? Kako se to vidi iz vaše diagnostike hormonov iz sline? Zakaj pa tudi hrana pripomore k presežku estrogena? Je res, da to povzroča tudi stres? Zakaj pa? Kako pa lahko vpliva kortizol na estrogen? Se res redim zaradi presežka estrogena? Kaj pa je naravna alternativa, da si znižam ta presneti estrogen v telesu? In na koncu...«Veš kaj, pridem jaz kar do vas, se bova še enkrat vse v miru pogovorila in mi boš vse še enkrat razjasnila. Ker tole je pa res zanimivo.«

Čas je mineval, sonce se je skrilo, mi smo še vedno sedeli ob jezercu, le da nihče ni opazil, da se je kar pošteno shladilo. Meni pa je bilo žal, da odgovorov nisem zapisovala, saj bi mi prišli še kako prav pri odgovarjanju na številne e-maile. In tako je moj popoldan minil v znaku mojega dela. Res je, da se z veseljem pogovarjam o tej tematiki, saj se ravno o temi in povezavi presežek estrogena in pojavnost raka tudi dnevno izobražujem, žalostna sem le, ker nisem uživala v trenutkih toplega sončka. oz. se jih nisem zavedala. Kljub temu, da me moj zelo dober prijatelj to vedno uči: Alja, uživaj in zavedaj se vsakega trenutka.

Vendar sem današnjega pogovora vesela, saj sem z njim nekomu pomagala odpreti manjša vrata, ki jih doslej v svojem življenju ni videl in to je zagotovo neprecenljivo darilo. Zanj in zame. Sonček pa bo jutri še vedno tukaj, jaz pa se še bolj veselim njegove topline.

Zdaj me čaka še pisanje dveh jedilnikov in kopica neodgovorjene pošte, ki se mi zdi, da bo počakala do jutri. Na vse e-maile osebno preprosto ne morem odgovoriti, saj mi poglobitev v problem človeka vzame kar precej časa, odgovor, ki bo dotično osebo zadovoljil, pa še bolj. Name čaka veliko vprašanj v obliki le stavka ali dveh, ki pa od mene zahtevata poglobljen odgovor, ki ga nikakor ne morem strniti v eno poved.

Vendar tudi tukaj vem, kaj si želim, kar se že kaže pri našem poslovanju. Stranke se pri nas raje naročijo, saj si svoj odgovor le tako lahko zagotovijo. Meni je veliko lažje odgovoriti na vsa vprašanja in podvprašanja, kot vedno znova odgovarjati na nove in nove e-maile. Prav tako sem človek, ki najraje komunicira s sogovornikom v živo, poleg tega je tako veliko bolj osebno in nenazadnje tudi hitreje.

Komaj že čakam razpored dogodkov za jutri, ki pa bodo danes zapisani kar v mojih mislih, saj se mi oči počasi že zapirajo ... joj, joj, še dva jedilnika.

Se beremo jutri, do takrat pa: ne pozabite kam greste, saj boste le tako tja tudi prišli.