Očitno se podjetja vse bolj odločajo za alternativo zadolževanju pri bankah. Komercialni zapisi in obveznice nebančnih izdajateljev počasi in vztrajno gradijo trg dolžniških instrumentov podjetniškega sektorja. Ali jim bodo kdaj sledile tudi komunalne obveznice? To bo pokazal čas. Smiselno bi bilo, da bi se večje javne delniške družbe v Sloveniji odločile za izdaje dolžniških instrumentov različnih ročnosti in bi si s tem postopno ustvarile referenčno krivuljo donosnosti. To bi bilo zagotovo dobrodošlo dopolnilo državnim obveznicam in zakladnim menicam. Na drugi strani pa se mora seveda okrepiti krog potencialnih vlagateljev. Pričakujemo lahko, da bodo v prihodnje vpisniki takšnih instrumentov poleg bank, zavarovalnic in vzajemnih ter pokojninskih skladov tudi novi pokojninski podskladi brez zajamčenega donosa, ki bodo iskali dodatne priložnosti na trgu z višjo stopnjo tveganja. Najbrž lahko na te zadnje ciljamo tudi z novimi izdajami lastniških vrednostnih papirjev. Ta trg je v Sloveniji še močno v povojih, medtem ko se na razvitih trgih dokapitalizacije nenehno dogajajo. Upravljanje lastniškega kapitala je ravno tako pomembno kot uravnavanje denarnih tokov družbe in tu nas čaka v Sloveniji še veliko dela. Dokapitalizacije s predkupno pravico obstoječih delničarjev, prodaje pravic, dokapitalizacije s strani hedge skladov ali private equity skladov je povsem običajna praksa na razvitih kapitalskih trgih. Velja se zgledovati po njih.

borzni komentar