Nekoliko slabše so se odrezali evropski indeksi, ki so v povprečju pridobili okoli 14 odstotkov vrednosti. Med boljšimi evropskimi trgi zasledimo nemškega, španskega in švicarskega, med slabšimi pa ruskega in avstrijskega. Na azijskih borzah so bili donosi precej mešani, najbolje pa se je odrezal japonski indeks, ki je višji za okoli 44 odstotkov oziroma 19 odstotkov, merjeno v evrski valuti. Med manj donosnimi gre izpostaviti indijski borzni indeks. To je v veliki meri posledica depreciacije indijske rupije, saj je v primerjavi z evrom izgubila kar 16 odstotkov vrednosti.
Dogajanje na svetovnih delniških trgih je v zadnjem tednu usmerjeno bolj k prodajnim pritiskom kot posledica večje zaskrbljenosti vlagateljev, da bi ameriška centralna banka že na naslednjem srečanju (17. in 18. decembra) utegnila omejiti nakupe obveznic, ki jih trenutno izvaja kot stimulativni ukrep gospodarstvu. Razlog za zmanjšanje nakupov so jasna znamenja, da ameriško gospodarstvo okreva ter da je vse manj potrebe po dodatnih stimulusih. Anketa, ki jo je izvedel Bloomberg, napoveduje, da je ameriško gospodarstvo v tretjem kvartalu letos raslo po 3,1 odstotka na letni ravni, brezposelnost pa se še naprej zmanjšuje. Ocenjujem, da so delnice še vedno zelo atraktiven naložbeni razred, zato večjih padcev tečajev delnic na borzah ne pričakujem.