Drugod v Evropi se trguje na zgodovinsko visokih nivojih in trg je lačen pozitivnih informacij o poslovanju podjetij v zadnjem četrtletju. V ZDA je letos Dow Jones pod vodo z 2,3-odstotnim padcem, S&P 500 pa le rahlo v minusu, oboje merjeno v evrih. Trg bo ta teden še zlasti pozoren na petkovo revidirano objavo podatkov o rasti ameriškega BDP v zadnjem četrtletju lanskega leta. Tuji analitiki pričakujejo korekcijo za –0,9 odstotka, na 2,3 odstotka. Še bolj pesimistični so za prvo četrtletje letošnjega leta, saj se povprečje napovedi giblje pod dvoodstotno rastjo BDP. Vsi si želimo, da bi največje svetovno gospodarstvo ostalo v dobri kondiciji. Ostaja pa seveda tudi odprto vprašanje uravnoteženega zmanjševanja odkupa obveznic s strani FED. Očitno se bo v prihodnje stvari lotil s še večjo lekarniško natančnostjo. Razvijajoči se trgi letos ostajajo v drugem planu.
Slovenski indeks SBITOP je letos le malenkostno prehitel italijanski FTSEMIB, saj je zrasel že za 8,1 odstotka. K rasti SBITOP so najbolj pripomogli tečaji delnic Save Re z letošnjo 27-odstotno rastjo. Sledijo Petrol (+21 odstotkov), Zavarovalnica Triglav (+15 odstotkov) in Telekom z 9-odstotno rastjo. Še vedno pa sta negativna Mercator s 14-odstotnim padcem ter Gorenje s 3-odstotnim padcem. Tečaj Krke ostaja od začetka leta nespremenjen pri 60 evrih. Očitno je, da glavnino povpraševanja na Ljubljanski borzi generirajo hrvaški pokojninski skladi, domači vzajemni skladi in peščica dnevnih trgovcev. Med vlagatelji se občasno pojavijo tudi tuji skladi. Kot vselej je trg najbolj pozoren na privatizacijo družb oziroma na prodajne postopke, ki potekajo pri Heliosu, Aerodromu, Telekomu, Cinkarni, Letriki, Žitu in Intereuropi.
Vsi skupaj nestrpno pričakujemo tudi razplet zgodbe s prodajo Mercatorja in upamo, da se bo deveti poskus prodaje uspešno končal. Cena? Špekulacije v medijih govorijo o razponu cene med 80 in 87 evri. Tuji vlagatelji bodo poleg omenjenih privatizacij še kako pozorni, kaj se bo dogajalo z našim BDP, gibanjem števila stečajev, obsegom slabih posojil in upravljanjem našega javnega dolga. Evropska komisija pričakuje, da bo letos upad slovenskega BDP znašal 0,1 odstotka, medtem ko naj bi se naslednje leto zvišal za 1,3 odstotka. Delež javnega dolga v primerjavi z BDP naj bi letos v Sloveniji znašal 75,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se povzpel na 78 odstotkov. Vzrok je v neuravnoteženem državnem proračunu. Letos naj bi nam v proračunu zmanjkalo denarja za 7,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa za 3,8 odstotka. Donos do dospetja za desetletne slovenske obveznice se je stabiliziral pri dobrih štirih odstotkih za evrske in petih odstotkih za dolarske obveznice. Italijani plačujejo trenutno za desetletne evrske obveznice 3,56 odstotka. Očitno se stanje postopno normalizira. Pred bančno krizo smo bili po donosih obveznic zelo blizu Italijanom.
Videti je, da smo sto let po začetku prve svetovne vojni na kapitalskih trgih v letu zmerne previdnosti.
