Ob koncu leta je imetnike bančnih delnic ter podrejenih obveznic NLB, Abanke, NKBM, Probanke in Factor banke doletelo še »radiranje« vseh zgoraj navedenih pozicij – kapital je »izbrisala« in ponovno vplačala država, ki je tako postala edina lastnica teh bank. Predvsem imetniki delnic NKBM in podrejenih obveznic NLB26 bodo to težko sprejeli, saj se je leta 2007 več kot 100.000 Slovencev odločilo, da bodo dobronamerno sodelovali v javni ponudbi delnic NKBM, nekaj let kasneje pa so tudi na okencih NLB mali vlagatelji kupovali podrejene obveznice NLB26 – kot »alternativo« bistveno slabše obrestovanim depozitom. Ob koncu minulega leta so ostali brez vsega in taka dejanja seveda ne vplivajo spodbudno na razvoj in oživitev slovenskega kapitalskega trga. Vseeno je treba upoštevati, da je 5 odstotkov (če bi upoštevali samo aktivno prebivalstvo, bi bil ta delež bistveno višji) Slovencev vplačalo bančne delnice in vsak bo seveda pošteno premislil, preden se bo spustil v nov »rodeo« na Ljubljanski borzi.
Kaj nas po vsem tem čaka v letošnjem letu? Predvsem lahko samo upamo, da bo vlada tokrat držala besedo in da se bo dejansko začela postopoma umikati iz slovenskega gospodarstva. Verjetno bo v prvih dveh mesecih aktualen prevzem Heliosa, kjer se glede na relativno enostavnost transakcije vse skupaj že predolgo vleče. Vse to daje tujim potencialnim investitorjem vtis, da smo hudo birokratska država, kjer tujim investitorjem otežujemo prihod na slovenski trg. Zanimivo bo seveda spremljati predvsem razvoj dogodkov v družbah, ki jih je država dala na seznam za prodajo. Tako je za Telekom Slovenije že izbran svetovalec za prodajo, oblikoval se je tudi že konzorcij prodajalcev pri Aerodromu in Žitu, premika se tudi v Cinkarni in Elanu. Seveda je zaključek transakcij še daleč, vendar bo pri teh prodajah država lahko pokazala, ali dejansko misli resno ali bodo v ozadju »politične« igre, dvojna merila itd. S transparentno in hitro prodajo bi prišel seveda tudi svež kapital na Ljubljansko borzo, prav tako bi se tudi Slovenija ponovno znašla na »radarju« Evrope. Do takrat pa – upanje umre zadnje!