Med drugimi zgodbami naj omenim padec inflacije v marcu na okrogel odstotek z ravni 1,2 odstotka v februarju. Gre za najnižje ravni vse od avgusta 2010. Strah pred deflacijo v evrskem območju je pred mikrofone minuli konec tedna priklical predsednika ECB Maria Draghija. Draghi je za novinarje povedal, da je glavni razlog za padajočo inflacijo krepitev evrske valute. Evro je namreč v zadnjem letu pridobil kar šest odstotkov vrednosti proti košarici valut (glavna utež ameriški dolar). V govoru je Draghi ponovno omenil možnosti ECB, da prepreči nadaljnjo krepitev evra oziroma doseže znižanje vrednosti evra, kar bi pomagalo predvsem evropskim izvoznikom, posledično pa bi evrsko območje lahko preprečilo potop v deflacijske vode.
Evropski trgi korak nazaj
Evropski delniški trgi so v zadnjih dveh tednih zabeležili izgube. Osrednji evropski indeks FTSE Eurotop 100 je izgubil slab odstotek vrednosti in trgovanje zaključil pri 2686 točkah. Nekoliko zmernejša padca sta zabeležila francoski indeks CAC40 (–0,40 odstotka na 4432 točk) in osrednji londonski indeks FTSE100 (–0,36 odstotka na 6625 točk). Najopaznejši padec je zaradi močne korelacije s padajočimi ameriškimi trgi utrpel nemški indeks DAX30. Trgovalci so indeks potisnili v 2,27-odstotno izgubo proti 9409 točkam. V enakem obdobju se je za 0,66 odstotka dvignila cena zlata. Kupci so v petek za unčo odšteli 1284 ameriških dolarjev. V nasprotju z zlatom je nižje ravni tokrat zabeležilo srebro. Prodajalci so potisnili tečaj dober odstotek niže proti nivoju 19,6 ameriškega dolarja za unčo. Opazno je skočila cena nafte. 159-litrski sodček zahodnoteksaškega tekočega zlata se je podražil za 4,10 odstotka, na 104,5 dolarja. Skoku je botroval zaostren položaj v Ukrajini, kjer potekajo boji med ukrajinskimi in proruskimi silami.
