Vpliv krize na socialne razmere se je zdaj okrepil, ker so začetni zaščitni učinki manjših davčnih prihodkov in večjih izdatkov za socialne dajatve (tako imenovani "samodejni stabilizatorji") oslabeli, pojasnjujejo v poročilu in dodajajo, da se je povprečna stopnja brezposelnosti v EU dvignila na skoraj 11 %. S tem nastaja nov razkorak med državami, ki se zdijo ujete v spiralo upadanja proizvodnje, hitro naraščajoče brezposelnosti in upadajočega razpoložljivega dohodka, ter tistimi, ki so doslej pokazale dobro ali vsaj nekolikšno odpornost.
Poročilo prav tako potrjuje izrazit razkorak v stopnji brezposelnosti med severnim in južnim delom območja evra, ki se je v letu 2011 povečal na 7,5 odstotne točke. Ti zaskrbljujoči trendi kažejo na nujno potrebo po iskanju učinkovitejših mehanizmov za makroekonomsko stabilizacijo, ki se odraža tudi v sedanji razpravi o poglobljeni in dejanski ekonomski in monetarni uniji. Analiza kaže tudi, da so v državah članicah, ki so izvedle pomembne reforme, da bi bili njihovi trgi dela bolj dinamični, brezposelni ohranili veliko boljše možnosti za novo zaposlitev celo v letih krize.
Analiza iz poročila še dokazuje, da je v nekaterih državah, zlasti v južnem delu EU, uskladitev spretnosti in delovnih mest slaba oziroma se je celo poslabšala.
