Uvedba novega sistema je del prehoda nacionalnih nakazil in neposrednih bremenitev v evrskem območju na instrumente enotnega območja plačil v evrih (Sepa). Drugi deli tega projekta so bili na primer uvedba univerzalnega plačilnega naloga za plačilo položnic ali pa prehod na varnejšo tehnologijo pri plačilnih karticah.
Za razliko od prejšnjih sprememb v okviru izvajanja Sepe pa se nove direktne obremenitve po navedbah ZPS bistveno razlikujejo od starih.
Potrošniki morajo namreč direktne bremenitve sklepati z vsakim prejemnikom plačil (ponudnikom elektrike, ogrevanja, upravnikom večastanovanjskih objektov, telekomunikacijskim operaterjem itd.) posebej, ne pa več na svoji banki. Prejemniki plačil bodo tudi hranili in upravljali s soglasji o direktnih obremenitvah.
Direktna obremenitev je pooblastilo banki za plačilo položnic, kjer se zneski vsak mesec spreminjajo, pri trajnem nalogu oziroma trajniku pa gre za dogovor z banko, da z osebnega računa dlje časa plačuje isti znesek.
Novi sistem direktnih obremenitev skupaj s čezmejno uporabnostjo direktne obremenitve za potrošnike po navedbah ZPS prinaša nekatera tveganja. Vodja oddelka financ pri ZPS Boštjan Krisper zato potrošnikom svetuje, naj izkoristijo pravice, ki so jim po novem zagotovljene pri direktnih obremenitvah.
Potrošniki lahko namreč omejijo najvišji znesek plačila in pogostost plačila. Svoji banki dajo lahko na primer navodilo, naj izplačuje le zneske do 100 evrov. Poleg tega omejijo plačevanje na določene prejemnike plačil in banki sporočijo seznam zaupanja vrednih podjetij ali oblikujejo črno listo prejemnikov, ki jim prepovedujejo izplačilo direktnih obremenitev. Možnost plačila z direktno obremenitvijo lahko tudi v celoti prepovejo.
Potrošnikom pri ZPS svetujejo tudi, naj bodo pozorni na obvestilo prejemnika plačila, ki mora potrošnika 14 dni pred izvedbo plačila obvestiti o dnevu in znesku plačila z direktno obremenitvijo, razen če sta sklenila drugačen dogovor.
Potrošnik ima tudi pravico in možnost, da najpozneje en dan pred izvršitvijo transakcije ugovarja plačilu in ga tako prepreči. Po Krisperjevih besedah je zelo pomembno tudi, da potrošnik spremlja že opravljene transakcije na svojem bančnem računu. Če se ne strinja s katero od že izvršenih direktnih obremenitev, ima pravico do povračila celotnega zneska.
Do osem tednov po izvedbi plačila lahko povračilo zneska zahteva brezpogojno, do 13 mesecev po plačilu pa v primeru, če za izvedbo plačila ni dal soglasja ali pa je bila transakcija izpeljana nepravilno.
Soglasja za obstoječe direktne obremenitve so sicer že avtomatsko prenesli od bank k prejemnikom plačil. Potrošnikom zato glede njih ni treba storiti ničesar.
Za potrošnike manj dobrodošla lastnost novega sistema pa je sklepanje novih direktnih obremenitev z vsakim ponudnikom posebej. Medtem ko nekatera podjetja že ponujajo možnost sklenitve po pošti ali preko spleta, je drugje treba obiskati ponudnika. Nekaj podjetij pa bo celo v celoti prenehalo ponujati ta način plačevanja obveznosti, s čimer so po oceni ZPS škodili potrošnikom.
Na zvezi so sicer že prejeli pritožbe potrošnikov, ki jim je ponudnik začel posebej obračunavati plačevanje stroškov z direktno obremenitvijo, odločitev pa pojasnil z višjimi stroški izvajanja sistema. Pri ZPS menijo, da je takšna praksa nekorektna, potrošnikom pa priporočajo, naj se v takšnem primeru odločijo za drug, cenejši način poravnave plačil ali pa razmislijo o izbiri drugega ponudnika.
Zaskrbljujoče pa so po Krisperjevih opozorilih tudi prakse nekaterih bank. Čeprav potrošnikom že zdaj za vsako plačilo z direktno obremenitvijo zaračunajo znesek, ki se giblje med 12 in 30 centi, so si nekatere omislile nove provizije, na primer za zaračunavanje zahteve za povračilo zneska ali pa za ažuriranje seznama avtoriziranih prejemnikov plačila.
"Takšne prakse potrošnike ovirajo pri uveljavljanju njihovih pravic in varnem poslovanju, zato banke pozivamo, naj jih odpravijo," pravi Krisper.
V ZPS pravijo, da je direktna obremenitev pomembno plačilno sredstvo za potrošnike, zato uvajanje skupnega evropskega standarda ne sme biti razlog za nižjo raven storitve in višje cene.
