Umar tako letos še naprej pričakuje krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) za okoli 1,5 odstotka, vendar pa to napoved spremljajo velika tveganja doma in v zunanjem okolju, je Vasle danes povedal novinarjem ob predstavitvi najnovejše izdaje publikacije Ekonomsko ogledalo.
Letošnja gospodarska gibanja bodo po njegovih besedah precej odvisna od uspešnosti reševanja težav bančnega sektorja in posledične obnove kreditne dejavnosti, ki bo olajšala prestrukturiranje močno zadolženega realnega sektorja.
Prvi mož Umarja je v tej luči pozitivno ocenil uveljavitev zakona o ukrepih za stabilizacijo bank. Če bo prenos slabih terjatev na slabo banko v praksi izpeljan, je moč po njegovih pričakovanjih s četrtletnim zamikom pričakovati tudi učinek na posojilno dejavnost bank.
Letošnja gibanja bodo še naprej močno odvisna tudi od zunanjih dejavnikov
Letošnja gibanja bodo ob tem še naprej močno odvisna tudi od zunanjih dejavnikov. Vasle je danes za spremembo od zadnjih srečanj govoril tudi o nekaterih pozitivnih premikih, saj so se razmere na trgu državnega dolga in tudi na medbančnem trgu v evrskem območju vidno umirile, čeprav se to za zdaj še ni prelilo v gospodarstvo in posojilno dejavnost bank. Ta na letni ravni še naprej beleži upadanje.
Napovedi zato v povprečju za letos pričakujejo rahlo krčenje BDP v območju skupne valute, okrevanje pa se pričakuje v drugi polovici leta. Če bo zaradi trenutnih spodbudnih gibanj slučajno prišlo do močnejšega okrevanja od pričakovanj, se bo to po Vasletovih besedah že v nekaj četrtletjih poznalo tudi v slovenskem gospodarstvu.
Kako uspešna bo Slovenija pri izkoriščanju tega morebitnega pozitivnega impulza, bo močno odvisno od domačih ukrepov, še posebej pri sanaciji razmer v bančnem sistemu.
Umirjanje na finančnih trgih se pozna tudi na zahtevani donosnosti na slovenske državne obveznice. Ta se je v začetku leta spustila pod pet odstotkov.
Ob solidni gospodarski rasti je cena zadolževanja vzdržna
Na vprašanje, ali je ta cena zadolževanja vzdržna, je Vasle odgovoril, da je ključen učinek izposojenega denarja na gospodarsko dejavnost. Ob solidni gospodarski rasti je ta cena vzdržna, ob trenutnih šibkih obetih pa je treba biti po pri zadolževanju zelo skrben.
Kot pozitivno je sicer direktor Umarja omenil tudi dejstvo, da v zadnjih mesecih ni prišlo do sprememb ocene v Sloveniji s strani bonitetnih hiš. Trenutna politična negotovost bi po njegovi oceni lahko v primeru, da preraste v politično krizo, vplivala na bonitetno oceno, vendar pa ob tem dodaja, da vsaka zamenjava vlade še ne pomeni politične krize.
Od treh največjih bonitetnih agencij ima Slovenijo trenutno pod drobnogledom in z negativnimi obeti Standard & Poor's. Vasle je ocenil, da v primeru umiritve političnih razmer in na podlagi sprejetih ukrepov agencija ne bi smela znižati ocene Slovenije.
Poslabšali so se predvsem kazalci, vezani na domače povpraševanje
Sprejetje pokojninske reforme, uveljavitev zakona o slabi banki in potrditev operativnega proračuna za prihodnji dve leti so dodatni pozitivni premiki v zadnjih mesecih. Umar ocenjuje, da bo pokojninska reforma izdatke za pokojnine stabilizirala nekje do oktobra 2020, a se bodo potem ti brez novih prilagoditev spet začeli zviševati.
Gospodarska dejavnost v Sloveniji je še naprej šibka, zadnji podatki pa kažejo na nadaljevanje tega trenda tudi v zadnjem četrtletju. Poslabšali so se predvsem kazalci, vezani na domače povpraševanje.
Gradbeništvo je že skoraj na 40 odstotkih predkrizne ravni, še najbolj spodbudno pa kaže izvozu, ki pa tudi beleži le šibko rast. Stagnirata industrijska proizvodnja in trgovina na drobno. V predelovalnem sektorju pozitivno izstopajo tehnološko zahtevnejše panoge, ki so močno vezane na izvoz.
Najbolj negativen podatek je ob koncu lanskega leta prišel s trga dela, saj je število registriranih brezposelnih preseglo 118.000, število delovno aktivnih pa se vztrajno znižuje.
Po prvih desetih mesecih lani je bilo tako delovno aktivnih v primerjavi z letom 2008 že skoraj 67.800 manj. V medletni primerjavi je v desetih mesecih lani najbolj upadlo število zaposlenih v gradbeništvu, medtem ko se je zvišalo samo v širšem javnem sektorju, pri čemer je zvišanje odpadlo izključno na izobraževanje, zdravstvo in socialo.
Umar v zadnjih osmih letih v javnem sektorju ugotavlja neodzivnost na konjunkturne spremembe, saj se zaposlenost v javnem sektorju stalno povečuje, zaposlenost v zasebnem sektorju pa je zaradi kriznih razmer pristala že pod ravnjo iz 2004.
