Na GZS so danes za dejavnost elektroindustrije potekala pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami SKEI Slovenije za zvišanje najnižjih osnovnih plač in najnižjo izplačano plačo v dejavnosti, regres za letni dopust in izplačilu enkratnega zneska.
"Kljub približevanju stališč so razlike med stavkovnimi zahtevami in ponudbo delodajalcev tako velike, da so se pogajanja zaključila brez dogovora in se bodo najverjetneje nadaljevala 30. januarja," je po pogajanjih sporočila predsednica SKEI Lidija Jerkič.
V torek bodo medtem stekla podobna pogajanja tudi v dejavnosti kovinske industrije, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa v sindikatu ponudbe, da sedejo za mizo, do stavke od delodajalcev ne pričakujejo. Priprave na stavko naj bi potekale po načrtih.
V SKEI sicer zahtevajo zvišanje plač v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za devet odstotkov.
Med pogajalske zahteve so dodatno zapisali zahtevo, da je najnižja izplačana plača v vseh treh dejavnostih 624 evrov neto, kolikor po novem znaša prag minimalnega zneska za preživetje.
Glede na stalno prakso delodajalcev, da se ob napovedi pogajanj začnejo pogajati "pod mizo" in tako "uničujejo sindikalni boj", med drugim zahtevajo tudi, da se tokrat zvišajo vse plače v vseh podjetjih.
V GZS so medtem danes sindikate javnega sektorja in SKEI znova pozvali, da prekličejo za sredo napovedani stavki. Na SKEI so poleg tega naslovili poseben poziv, da umakne stavkovne zahteve in rešitev najde za pogajalsko mizo.
Ob tem so opozorili, da so se v letih od 2008 do 2011 v kovinski industriji, elektroindustriji in industriji kovinskih materialov plače na zaposlenega dvigovale sorazmerno z rastjo produktivnosti. "Ta je rasla z višanjem prodaje in dodane vrednosti, a tudi na račun močnega znižanja števila delovnih mest," so izpostavili.
V sindikatu so navedbe GZS označili za zavajajoče. Kot so navedli, so od 1. oktobra najnižje osnovne plače v elektroindustriji 520,26 evra, v kovinski industriji 487,20 evra, v dejavnosti kovinski materiali in livarne pa 485,46 evra.
V vseh treh kolektivnih pogodbah je peti tarifni razred, ki opredeljuje bolj zahtevna dela, z osnovno plačo pod minimalno plačo, je poudarila Jerkičeva. "Najnižje osnovne plače od oktobra dalje se torej niso spremenile," je dejala.
Ob tem je priznala, da obstajajo tudi delodajalci, ki dajejo več, "nekateri bistveno več". A splošen položaj po njenih besedah ni takšen, naloga sindikatov pa je doseči "spodobne minimume". "Za maksimume lahko delodajalci poskrbijo sami!" je sindikalistka zapisala v sporočilu za javnost.
"Delavcem je dovolj, da plačujejo trikrat: za razvoj in dobičke, za državo in za politiko, ki se ne zna zmenit. Želimo si, da stavka ne bi ostala v senci javnega sektorja, čeprav je ta večji in zanimivejši. Delavski boji se dogajajo tudi za tovarniškimi zidovi, daleč od oči in ulice," je sklenila.
