Del sodne preiskave zoper nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina, ki je obdolžen zlorabe položaja, saj je kot prvi mož Intereurope prekoračil svoja pooblastila in v logistični center Čehov v Moskvi mimo nadzornega sveta vložil več denarja, kot bi smel, je končan. Tako so nam sporočili z vrhovnega sodišča, kjer so pojasnili, da je koprska preiskovalna sodnica Tatjana Cvetičanin po skoraj dveh letih preiskave spis 21. novembra poslala na koprsko okrožno tožilstvo. Drugi del preiskave, ki ga je tožilstvo zahtevalo junija letos, pa še ni končan. Vendar obtožnice niti v prvem delu ni pričakovati prav kmalu, vprašanje je tudi, če sploh. S koprskega tožilstva so nam namreč sporočili, da so zahtevali dopolnitev preiskave. »Ko bomo dobili odgovor, bomo odločali o tem, ali bo vložena obtožnica,« so zapisali. Spomnimo, da so koprski kriminalisti ovadbo spisali že leta 2008.
Prav tako še ni jasno, kdaj se bo začela obravnava odškodninske tožbe, ki jo je Intereuropa proti Lovšinu, Zvezdanu Markežiču in Ondini Jonke vložila pred skoraj tremi leti, kar v javnosti sproža sume, da na koprskem sodišču nekdo nekoga ščiti in da se zadeve namenoma zavlačujejo. Vendar na vrhovnem sodišču zatrjujejo, da to ni res. »Iz kronologije je razvidno, da gre zastoje pri delu na tej gospodarski zadevi pripisati izključno okoliščinam, ki so objektivne in na katere ni bilo mogoče vplivati,« pravi Gregor Strojin, tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča, ki je sicer priznal, da z dolgotrajnimi postopki v zadevi Intereuropa na vrhovnem sodišču do naših vprašanj niso bili seznanjeni, saj je nadzor nad potekom postopkov predvsem v pristojnosti neposredno nadrejenih, torej predsednikov okrožnega oziroma višjega sodišča. Za njihovo sprožitev pa so pristojne predvsem stranke same, v kazenskih zadevah je to predvsem tožilstvo. Stranke se sicer lahko z nadzorstveno pritožbo obrnejo tudi na vrhovno sodišče, vendar se v primeru Intereurope to še ni zgodilo, čeprav nekatere stranke to storijo že po šestih mesecih. Pooblaščenec Intereurope Miha Kozinc pojasnjuje, da so poslali urgenco zaradi odškodninske tožbe, nadzorstveno pritožbo pa za zdaj ne bo vlagal, ker to po njegovem mnenju ne bi imelo smisla, če je zadnja sodnica zadevo dobila v delo šele pred mesecem dni.
Predsednik okrožnega sodišča v Kopru Vitomir Bohinec zavrača vsakršna namigovanja, da na koprskem sodišču kdor koli kogar koli ščiti, saj so bile po njegovem zatrjevanju zadeve predodeljevane iz objektivnih razlogov in skladno s sodnim redom. Ta jasno določa, komu in po kakšnem vrstnem redu se dodeljujejo zadeve. Na sodišču pojasnjujejo, da je Intereuropa tožbo v višini 37,5 milijona evrov vložila 8. januarja 2010. Zadevo je najprej prejela v delo okrožna sodnica Darja Ožbolt, ki ji je 5. julija 2011 zaradi upokojitve sodniška funkcija prenehala. V letu in pol je Ožboltova odločila le o predlogu Intereurope za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve in predlog zavrnila. Zadeva je bila nato dodeljena okrožni sodnici Karin Stražiščar, ki jo je preučevala dobro leto dni, potem pa je tudi njej 28. avgusta letos prenehala sodniška funkcija. Še pred tem, 1. avgusta letos, je bil spis dodeljen okrožni sodnici Mireli Lozej, ki je še istega dne predlagala svojo izločitev zaradi osebnega poznanstva in prijateljevanja s tretjetoženo stranko Ondino Jonke. Predlogu za izločitev je predsednik sodišča ugodil že naslednji dan. Zadeva je bila nato dodeljena v delo okrožni sodnici Mariji Berus, ki pa ji je 30. oktobra letos prav tako zaradi upokojitve prenehala sodniška funkcija. S 1. novembrom je bil spis dodeljen v delo okrožni sodnici Špeli Grilc. Ker je tožba obsežna, obravnave ni mogoče prav hitro pričakovati.
Bohinec še pojasnjuje, da so se zaradi velikega kadrovskega osipa na gospodarskem oddelku znašli v težavah, za katere pa upajo, da bodo hitro odpravljene. Pravkar namreč poteka postopek za imenovanje oziroma izvolitev dveh novih sodnikov na gospodarskem oddelku koprskega sodišča. Razpisna dokumentacija je po izdelanih končnih mnenjih o prijavljenih kandidatih že na sodnem svetu. Na vrhovnem sodišču ob tem pojasnjujejo, da je nadomeščanje sodnikov, ki se upokojijo ali iz drugih razlogov zapustijo sodni sistem, selektivno glede na prioritetna področja in stanje po posameznih sodiščih. »Gospodarsko področje je, poleg zahtevnih kazenskih zadev, prioritetno področje in na njem se bo po analizi vsakega posamičnega primera nadomeščalo predvsem z obstoječimi notranjimi kadri, kolikor stanje na posameznem sodišču to opravičuje in kolikor bodo ti razpoložljivi. Zagotavljanje ustrezne kadrovske zasedbe je prvenstveno obveznost predsednikov posameznih sodišč,« je še pojasnil Strojin.
