Jerkičeva je znova predstavila zahteve Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), med drugim zahtevo o zvišanju plač v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za devet odstotkov.
Povišanje plač za od 6,5 do 9 odstotka
V SKEI zahtevajo zvišanje plač v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za devet odstotkov.
Med pogajalske zahteve so dodatno zapisali zahtevo, da je najnižja izplačana plača v vseh treh dejavnostih 624 evrov neto, kolikor po novem znaša prag minimalnega zneska za preživetje.
Glede na stalno prakso delodajalcev, da se ob napovedi pogajanj začnejo pogajati "pod mizo" in tako "uničujejo sindikalni boj", po besedah Jerkičeve zahtevajo tudi, da se tokrat zvišajo vse plače v vseh podjetjih.
V tej luči je sindikalne zaupnike pozvala, naj ne pristajajo na ločene pogovore, saj bi na ta način 80 odstotkov delavcev ostalo praznih rok. "Solidarnost je na preizkušnji," je ocenila.
Med bistvenimi zahtevami je omenila še zvišanje regresa za minulo leto, saj o tem niso uspeli doseči dogovora, in za naprej.
V sindikatu imajo še druge zahteve
V SKEI imajo sicer tudi nekatere druge zahteve. Ker delodajalci že leto in pol niso pristali na nikakršno zvišanje plač, tako zahtevajo tudi izplačilo enkratnega zneska delavcem v višini 20 odstotkov njihove plače.
Sindikalistka je ob tem zavrnila očitke, da zahtevajo nemogoče. Kot je še poudarila, tisti, ki govorijo, da plače v panogah SKEI (neupravičeno) rastejo, lažejo.
Spomnila je še, da so se pogajanja v elektroindustriji po vseh zadnjih aktivnostih SKEI že začela in da jih bodo nadaljevali v ponedeljek. V kovinski industriji bodo pogovore verjetno začeli v četrtek, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa ponudbe, da sedejo za mizo, od delodajalcev še niso prejeli.
Če zahteve SKEI ne bodo izpolnjene, bo sindikat 23. januarja izvedel opozorilno stavko, je napovedala Jerkičeva. Dodala je, da bo ta stavka za spremembo potekala drugače, in sicer doma.
»Skušajo nas podkupiti«
Če namreč stavka poteka v podjetju, se nad delavci neprestano vršijo pritiski, je izpostavila. "Skušajo nas podkupiti, spraviti nazaj za stroje," je povedala in dodala, da se jim lahko onemogoča tudi vstop v podjetja, ne plača prevoza na delo, ne pusti na kosilo ipd.
"Vsi, ki bodo sodelovali v stavki, bodo opravili plemenito delo," je v nagovoru še menila prva dama SKEI.
Žvižganje, vzklikanje, zmerjanje
Pred poslopjem GZS se je danes po oceni prisotnih policistov zbralo med 500 in 600 protestnikov, po oceni Jerkičeve pa okoli 700 protestnikov.
Proteste je spremljalo žvižganje, vzklikanje in zmerjanje delodajalcev z lopovi ter opisovanje trenutnega položaja v omenjenih dejavnostih s "fuj".
Protestniki so bili opremljeni s transparenti, na katerih je bilo mogoče brati "Radi bi dostojanstveno živeli", "Nismo še fertik, šele začeli smo", "Kako to, da zmeraj lih za nas ni?", "Ali zamenjate z našimi plačami?" in podobno.
GZS: Zahteve sindikata so previsoke
Zahteve sindikata SKEI, ki s protestom pred GZS v Ljubljani zahteva pogajanja med drugim o zvišanju plač v treh panogah, so previsoke, tolikšno zvišanje bi bil nov udarec konkurenčnosti, opozarja GZS.
GZS je zaskrbljena zaradi zahtev SKEI, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič.
"Industrija, ki zaposluje delavce, ki so člani sindikata SKEI, je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Je pretežno izvozno usmerjena in Slovenija se lahko za to, da še imamo takšne razmere - relativno stabilnost financiranja javnega sektorja, socialni razvoj - zahvali slovenskemu izvozu," pravi Hribar Milič.
Nekonkurenčni pogoji
Znova je opozoril na nekonkurenčne pogoje, v katerih deluje slovensko gospodarstvo. Poleg tega so podjetja iz teh panog dobavitelji velikim proizvajalcem, med drugim v avtomobilski industriji, ki pa se soočajo z recesijo.
"V razmerah, ko imamo praktično negativno rast pri poslovnih partnerjih, zahtevati rast plač, kot da bi bili na Kitajskem, kjer imajo osemodstotno rast BDP, je po naši oceni največji možen udarec naši konkurenčnosti," poudarja Hribar Milič.
Naša konkurenca je v tujini
Branko Bračko iz Uniorja je opozoril, da je njihova konkurenca v tujini. V panogi se soočajo z vedno večjimi stroški poslovanja, tudi zaradi delovne zakonodaje, zaradi katere se ne morejo hitro odzvati na potrebo po povečanju proizvodnje. Velikega potenciala za znižanje stroškov ni, obrestne mere za financiranje investicij in obratni kapital pa so za dve to tri odstotne točke višje kot pri konkurenci v tujini, opozarja Bračko.
O zahtevah SKEI Bračko pravi, da če bi oni s takšnimi zahtevami prišli pred partnerje v tujini, jih niti ne bi vzeli na pogovore. Zahteve so previsoke, saj takšnega zvišanja niso vkalkulirali niti ga ne morejo vgraditi v cene. Meni sicer, da se bodo s sindikatom lahko dogovorili.
Štefan Kuzma iz družbe Eurel, ki med drugim izdeluje elektronske komponente in celotno proizvodnjo izvozi, je dejal, da je zaenkrat povpraševanja dovolj, da pa postajajo nekonkurenčni in da se bodo stroški po pričakovanjih še zvišali. Glede vgrajevanja višjih stroškov v cene izdelkov pravi, da je zadeva verižno povezana in da bi odjemalci sprva verjetno pristali na višje cene, da pa morajo tudi oni naprej odgovarjati svojim lastnikom. Selitev proizvodnje je možnost, niso pa glede tega še sprejeli dokončnih odločitev, dodaja Kuzma.
Kjer je bilo možno, so podjetja delavce nagrajevala
Janez Renko iz zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS je dejal, da so podjetja delavce, kjer je bilo možno, nagrajevala. Navedel je podatke, da je bila realna rast plač v letih 2008-2011 osemodstotna.
Martin Debelak iz združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS je ocenil, da so plače v panogi ustrezno visoke in da se "tam, kjer se ustvari, ustrezno deli". Meni, da so zahteve SKEI previsoke in da se bodo o teh številkah težko pogovarjali.
"Mokre sanje" slovenskega gospodarstva ostaja konkurenčno okolje
Stroške podjetij bo zvišal tudi načrtovan dvig prispevka za obnovljive vire energije pri elektriki. Kot je povedala Alenka Avberšek iz GZS, bo v treh jeklarskih družbah zaradi tega več kot štiri milijone evrov dodatnih stroškov, v kemijski panogi 2,8 milijona evrov, v papirni industriji pa 2,3 milijona evrov. GZS je vlado znova pozvala, naj tega prispevka ne zviša.
Hribar Milič na vprašanje o željah glede morebitne nove vlade odgovarja, da "mokre sanje" slovenskega gospodarstva ostaja konkurenčno okolje. Želi si jasno strategijo, ki bo opredeljena s politiko, ta pa izvedena projekti, želi si izvedbo načrtovanih reform ter da bi prišlo do "katarze" prek pravnega sistema, da bi sodni postopki stekli hitro in da bi zadeve dobile sodni epilog.
