V drugem trimesečju so namreč tako članice območja evra kot celotna sedemindvajseterica na četrtletni ravni zabeležile 0,2-odstotno krčenje BDP, v prvih treh mesecih leta pa je gospodarska dejavnost v obeh območjih stagnirala. Tehnično je o recesiji govor po dveh zaporednih trimesečjih upadanja BDP.
Rezultat za tretje četrtletje je v skladu s pričakovanji analitikov.
V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v območju evra v tretjem četrtletju upadla za 0,6 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,4 odstotka. Medletni upad BDP je tako v obeh območjih večji kot v prehodnem četrtletju, ko je bil v evrskih državah 0,4-odstoten, v celotni uniji pa 0,3-odstoten.
Med državami, za katere ima Eurostat podatke, za zdaj ni Slovenije. Slovenski statistični urad bo namreč podatke za tretje četrtletje objavil konec meseca.
Upad evrskega območja je bil sorazmerno blag predvsem zaradi dejstva, ker sta obe največji gospodarstvi, nemško in francosko, v tretjem trimesečju na četrtletni ravni zabeležili 0,2-odstotno rast.
Francija se je s tem izognila recesiji, saj je v predhodnem četrtletju zabeležila 0,1-odstoten padec BDP, pred tem pa je francosko gospodarstvo kar nekaj četrtletij zapored stagniralo. Nemška gospodarska dinamika pa se umirja, saj je največje evropsko gospodarstvo v prvih treh mesecih leta raslo po 0,5-odstotni stopnji, v drugih dveh pa za 0,3 odstotka.
Na letni ravni je Nemčija v tretjem četrtletju zabeležila 0,9-odstotno gospodarsko rast, Francija pa vsega 0,1-odstotni dvig BDP.
Na drugi strani lestvice so južnoevropske članice območja skupne valute, ki s svojim težavnim gospodarskim položajem zavirajo okrevanje denarne unije.
V najtežjem položaju je prezadolžena Grčija, kjer se gospodarska depresija ob izvajanju drakonskih varčevalnih ukrepov še poglablja. Grško gospodarsko se je tako v tretjem četrtletju na letni ravni skrčilo za 7,2 odstotka, kar je največji upad v tem letu.
Trenutna največja skrb za evrsko območje in celotno EU je poleg Grčije še Španija. To četrto največje evrsko gospodarstvo se je v tretjem trimesečju na četrtletni ravni skrčilo za 0,3 odstotka, potem ko je v predhodnih dveh četrtletjih beležilo 0,4-odstotno krčenje. Na letni ravni je španski BDP upadel za 1,6 odstotka, potem ko je v prvih treh mesecih leta upadel za 0,7 odstotka, v drugih treh pa za 1,4 odstotka.
Italija je v tretjem trimesečju na četrtletni ravni zabeležila 0,2-odstotni upad BDP, potem ko se je tretje največje gospodarstvo območja evra v predhodnih dveh trimesečjih skrčilo za 0,8 oziroma 0,7 odstotka. Na letni ravni je Italija zabeležila 2,4-odstotni padec BDP, kar je enak upad kot v drugih treh mesecih leta in za odstotno točko večje krčenje kot v prvem trimesečju.
V recesiji še naprej ostaja Portugalska, katere BDP se pod bremenom ostrih ukrepov za uravnoteženje javnih financ krči že lep čas. V tretjem četrtletju je na četrtletni ravni upadel za 0,8 odstotka, potem ko se je v predhodnem trimesečju skrčil za 1,1 odstotka. Na letni ravni se je portugalski BDP v obdobju od julija do septembra skrčil za 3,4 odstotka.
Tik pred prejemom pomoči območja evra je tudi Ciper, kjer se recesija prav tako nadaljuje. V tretjem četrtletju se je tako ciprsko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,5 odstotka, na letni pa za 2,3 odstotka.
Od slovenskih sosed se je avstrijsko gospodarstvo v tretjem trimesečju na četrtletni ravni skrčilo za 0,1 odstotka, kar je prvo krčenje v tem letu. Pred tem je na četrtletni ravni malenkost raslo. Na letni ravni pa je avstrijsko gospodarstvo beležilo 0,4-odstotno rast, kar je enak rezultat kot v predhodnem četrtletju.
V precej težjem položaju je Madžarska, kjer se gospodarstvo krči že vse leto. V tretjem četrtletju je BDP na četrtletni ravni upadel za 0,2 odstotka, kar je sicer najmanjši padec v tem letu. Na letni ravni pa je bil upad gospodarske dejavnosti 1,6-odstoten.
Malenkostna četrtletna gospodarska rast v celotni EU je sicer predvsem posledica dejstva, da se je britanski BDP v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem v veliki meri zaradi vpliva poletnih olimpijskih iger zvišal za odstotek. Na letni ravni je Velika Britanija po dveh četrtletjih upadanja BDP zato zabeležila stagnacijo.
Eurostat potrdil oktobrsko 2,5-odstotno inflacijo v območju evra
Evropski statistični urad Eurostat je danes potrdil 2,5-odstotno letno stopnjo inflacije v območju evra v oktobru. Mesečna inflacija v državah z evrom je bila 0,2-odstotna. Slovenija je na letni ravni v desetem letošnjem mesecu beležila 3,2-odstotno, na mesečni ravni pa 0,3-odstotno rast cen, ugotavlja Eurostat.
Oktobra se je letna stopnja inflacije v območju evra s tem nekoliko znižala, saj so septembra cene v državah s skupno evropsko valuto rasle po 2,6-odstotni stopnji. Pred letom dni je bila inflacija triodstotna.
V celotni EU je letna stopnja inflacije oktobra letos znašala 2,6 odstotka in je bila nižja od septembrske 2,7-odstotne. Pred letom dni so članice unije beležile 3,4-odstotno rast cen. Mesečna inflacija v EU je bila oktobra 0,3-odstotna.
Oktobra je Eurostat najnižje letne stopnje inflacije zabeležil v Grčiji (0,9 odstotka), na Švedskem (1,2 odstotka) in v Latviji (1,6 odstotka). Najvišjo inflacijo so na drugi strani imele Madžarska (šest odstotkov), Romunija (pet odstotkov) in Estonija (4,2 odstotka). V primerjavi z letošnjim septembrom se je letna stopnja inflacije znižala v 13 državah članicah, v štirih je ostala stabilna, v desetih pa se je zvišala.
Najnižje 12-mesečno povprečje stopnje inflacije so do oktobra zabeležile Švedska (0,9 odstotka), Grčija (1,4 odstotka) in Irska (1,9 odstotka). Najvišje povprečje imajo Madžarska (5,5 odstotka), Estonija (4,3 odstotka) in Poljska (štirje odstotki).
V območju evra so sicer k letni stopnji inflacije oktobra največ prispevale cene v skupinah transport (4,1 odstotka) ter stanovanje, alkohol in tobak (po štiri odstotke). Na negativni strani pa so najbolj izstopale skupine komunikacija (-3,5 odstotka), rekreacija in kultura (en odstotek), oblačila in gospodinjska oprema (po 1,2 odstotka).
Na mesečni ravni pa so inflacijo najbolj podpihovale cene v skupinah oblačila in izobraževanje (po 2,2 odstotka) ter alkohol in tobak (0,9 odstotka). Najnižje stopnje rasti oz. padci pa so bili na mesečni ravni zabeleženi v skupinah transport (-0,6 odstotka), komunikacije (-0,4 odstotka) ter rekreacija in kultura ter hoteli in restavracije (po -0,3 odstotka), še ugotavlja Eurostat.
Raziskava ECB območju evra za letos napoveduje 0,5-odstotno krčenje BDP
Gospodarstvo območja evra se bo letos skrčilo za 0,5 odstotka, potem ko naj bi se po predhodni napovedi za 0,3 odstotka, izhaja iz četrtletne raziskave med 56 poklicnimi napovedovalci v EU, ki jo je izvedla Evropska centralna banka (ECB). V 2013 naj bi bila rast po njihovi oceni 0,3-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj od prejšnje napovedi.
Najnovejša četrtletna raziskava osrednje denarne ustanove v območju evra, ki jo je ta objavila v novembrskem mesečnem biltenu, vsebuje tudi napoved gibanja bruto domačega proizvoda (BDP) v 2014. Anketirani analitiki pričakujejo, da se bo gospodarstvo evrskega območja takrat okrepilo za 1,3 odstotka, medtem ko so prej pričakovali 1,4-odstoten dvig BDP.
Glede na odgovore poklicnih napovedovalcev iz finančnih ustanov in podjetij je glavni razlog za znižanje napovedi za letos vztrajna negotovost glede dolžniške krize v območju skupne valute, ki se kaže tudi v slabih gospodarskih rezultatih. Zaradi umirjanja globalnega gospodarstva je manjši tudi pozitivni učinek izvoza, ki je do zdaj veljal za ključno spodbudo rasti.
Slabše napovedi za 2013 in 2014 pa odražajo pričakovanje, da se bo omenjena negotovost zavlekla dlje od prvotnih pričakovanj, poleg tega pa upoštevajo tudi pričakovane negativne učinke ukrepov za konsolidacijo javnih financ v nekaterih, pretežno južnoevropskih članicah območja evra.
Analitiki sicer še naprej ocenjujejo, da nekoliko prevladujejo tveganja, da bo slika prej na spodnji meji njihovih pričakovanj. Izpostavljajo predvsem nevarnost nove zaostritve krize v območju skupne valute. Možni pozitivni učinek, ki bi lahko izboljšal gospodarsko sliko, pa je hitrejša vrnitev zaupanja na finančne trge po objavi ukrepov ECB za neomejeno, a strogo pogojevano odkupovanje državnih obveznic ranljivih članic.
Kratkoročno poslabšanje napovedi ni spremenilo dolgoročnih pričakovanj. Dolgoročna rast območja evra (2017) po napovedih poklicnih napovedovalcev tako še naprej ostaja pri 1,8 odstotka.
Glede inflacije strokovnjaki za letos napovedujejo 2,5-odstotno zvišanje splošne ravni cen, za leto 2013 in 2014 pa 1,9-odstotno zvišanje. Napovedana inflacija za letos in prihodnje leto je za 0,2 odstotne točke višja od prejšnje napovedi. Dolgoročna inflacija (2017) naj bi medtem znašala dva odstotka in bila trdno zasidrana na ravni srednjeročnega cilja ECB. Letošnja povišana inflacija naj bi bil tako le kratkotrajen pojav, tveganja za inflacijo pa ostajajo uravnotežena.
56 poklicnih napovedovalcev je podalo tudi napoved na področju brezposelnosti. Po njihovi oceni bo stopnja brezposelnosti v območju evra letos 11,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več od prejšnje napovedi. Prihodnje leto naj bi bila brezposelnost 11,6-odstotna, kar je 0,2 odstotne točke več od predhodne napovedi, v letu 2014 pa 11,2-odstotna, kar pa je za 0,4 odstotne točke več od prejšnjih ocen.
Precejšnje izboljšanje pa analitiki pričakujejo na daljši rok. V letu 2017 naj bi bil delež brezposelnih med delovno aktivnimi pri 9,2 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi. V teh ocenah se skrivajo predvsem pričakovani pozitivni učinki strukturnih reform na trgu dela.
ECB bo sicer prihodnji mesec objavila nove uradne napovedi za rast in inflacijo v evrskem območju. Pričakovati je nekoliko slabše napovedi za rast. Septembra so v ECB ocenjevali, da se bo gospodarstvo območja z evrom v letošnjem letu skrčilo za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa naj bi raslo po 0,5-odstotni stopnji.
