Iz Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) so danes sporočili, da so s tem izpolnjene zahteve Evropskega bančnega organa (Eba) po krepitvi kapitalske strukture banke. Okrepljena kapitalska struktura pa bo drugi največji državni banki omogočala dolgoročno stabilnost pri njenem prihodnjem poslovanju.
NKBM za doseganje kapitalske ustreznosti morala opraviti niz kompleksnih, soodvisnih in usklajenih aktivnosti, ki so zahtevale intenzivno sodelovanje države kot največjega lastnika, Banke Slovenije in banke same. Te aktivnosti so zajemale prodajo 51-odstotnega deleža v Zavarovalnici Maribor, odkup oziroma zamenjavo podrejenih instrumentov in izdajo novega hibridnega posojila.
Država je vplačala 100 milijonov evrov hibridnega posojila s fiksno obrestno mero deset odstotkov letno. V skladu s pogodbo se glavnica posojila v celoti pretvori v delnice, v kolikor se količnik najkvalitetnejšega kapitala zniža pod raven sedmih odstotkov.
Izvedli tudi nekaj notranjih ukrepov
NKBM je ob tem izvedla tudi določene interne ukrepe za sproščanje porabe kapitala, kot so znižanje tvegane aktive, odprodaja nepremičnin in odprodaja zastavljenih oziroma zaseženih vrednostnih papirjev.
Skupno povečanje kapitalske ustreznosti NKBM je tako znašalo 182 milijonov evrov, so sporočili iz banke.
Prvi mož NKBM Aleš Hauc je za STA dejal, da banka zdaj po njihovih izračunih izpolnjuje vse zahteve bančnih regulatorjev, v naslednjem obdobju pa jih čaka že napovedana velika dokapitalizacija in s tem konsolidacija lastniške strukture.
"Velika dokapitalizacija naj bi bila končana predvidoma do konca junija letos. Kolikšna bo ta, pa za zdaj še ne moremo napovedati, saj moramo še počakati na lanske končne rezultate, potem pa bomo lahko izračunali obseg potrebnega kapitala," je dejal Hauc in dodal, da so bili sicer pogovori z zasebnimi investitorji uspešni, a bi njihove zahteve odstopale od zahtev Evropske komisije, to pa pomeni, da bi država morala denar v vsakem primeru vplačati.
Ministrstvo za finance potrdilo nakazilo
Da je država banki nakazala 100 milijonov evrov hibridnega posojila, so danes potrdili tudi na ministrstvu za finance. Ob tem so poudarili, da je NKBM že sama izvedla velik del aktivnosti glede povišanja kapitalske ustreznosti in s tem uspešno uresničila večji del programa dokapitalizacije, ki ga je sprejel nadzorni svet, odobrila pa Banka Slovenije in finančno ministrstvo.
Ministrstvo je sicer opravilo resne pogovore s tujimi finančnimi vlagatelji, ki so bili pripravljeni vplačati celotni znesek hibridnega posojila, a le pod pogoji, ki bi predstavljali nedovoljeno državno pomoč, kar pa bi odstopalo od zahtev Evropske komisije, so Haučevim besedam pritrdili na ministrstvu.
Ker se je 31. decembra iztekel rok, ki ga je bančni regulator postavil za zagotovitev zahtevane kapitalske ustreznosti, sta država in NKBM zadnji dan v letu sklenili pogodbo o hibridnem posojilu.
Kot ob tem dodajajo na ministrstvu, bo ta korak omogočil učinkovito in hitro zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke. V naslednjem koraku bo predvidoma del vplačanega hibridnega instrumenta ponujen dobro poučenim finančnim vlagateljem, s čimer bi lahko delno povrnili s strani države vložena sredstva.
Prav tako bodo nadaljevali pogovore s potencialnimi strateškimi investitorji v NKBM in v sodelovanju z Banko Slovenije še naprej delovali v skladu z interesi stabilnosti banke.
