Wegelin, ki je bila ustanovljen davnega leta 1741, je pristala tudi na plačilo kazni v višini 57,8 milijonov dolarjev, kar je 44 milijonov evrov, ameriškim oblastem. Kot so dejali predstavniki banke, bodo potem, ko bodo poplačali dolgove, »prenehali delovati kot banka«.
Banka je priznala, da je več kot 100 Američanom pomagala vsaj desetletje skrivati več kot 1,2 milijarde dolarjev pred davčno upravo. Wegelin, banka, ki ima sedež v malem mestu St. Gallen, in je svoja vrata odprla 35 let preden so ZDA sprejele deklaracijo o neodvisnosti, je prva tuja banka, ki se je na sodišču izrekla za krivo. Druge švicarske banke so se v tem času premaknile v povsem drugo stran, preprečujejo ameriškim državljanom, da izven svoje dežele odpirajo transakcijske račune.
Ameriški odvetnik Preet Bharara je na to dejal: »Banka je voljno in agresivno vskočila ter zapolnila mesto, ki se je sprostilo, ker so preostale banke opustile omenjeno prakso.«
Banka je sicer uradno postala »ubežnik«, saj se njeni predstavniki februarja lani niso pojavili na ameriškem sodišču, sprva pa so se zagovarjali, da ker imajo poslovalnice le v svoji lastni državi, jih zavezuje le tamkajšnja zakonodaja.
Primer z Wegelinom sledi štiri leta po tem, ko je krivdo za pomoč pri utaji davkov priznala tudi švicarska UBS, vendar pa je z ameriško sodno vejo dosegla dogovor, da v zameno za opustitev tožbe plača določeno odškodnino. Tako se uradno niso nikoli izrekli za krive niti bili obsojeni.
