Grške oblasti so se namreč v pogajanjih s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zavezale, da bodo primanjkljaj lani oklestile na 16,3 milijarde evrov oziroma 8,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
"Velikansko odrekanje grških državljanov ni bilo zaman. Grčija je svoje cilje dosegla," je bil v komentarju številk po poročanju tujih tiskovnih agencij dramatičen namestnik grškega finančnega ministra Kristos Staikuras.
Če je primanjkljaj v deležu BDP še vedno daleč od cilja, da Grčija primanjkljaj spusti pod mejo treh odstotkov BDP, pa je slika veliko boljša, če se odštejejo plačila za servisiranje velikanskega grškega javnega dolga.
Primarni proračunski primanjkljaj je tako lani po podatkih grškega finančnega ministrstva znašal 3,5 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP, medtem ko je bil s trojko dogovorjen cilj pri 4,6 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP.
Kljub še vedno zelo razširjenim davčnim utajam, s katerimi se grškim oblastem še ni uspelo zares učinkovito spopasti, so se v Atenah razveselili, da je lani kljub nadaljevanju gospodarske depresije v proračun priteklo 48,325 milijarde evrov, kar je nad zastavljenim ciljem.
Glavni napori pri znižanju primanjkljaja so bili vseeno na strani proračunskih odhodkov, ki so se lani glede na 2011 znižali za 9,1 milijarde evrov oziroma skoraj 12 odstotkov na 67,6 milijarde evrov.
Ti podatki sicer še niso merodajni za primerjave znotraj EU. Evropski statistični urad Eurostat bo podatke o grškem javnofinančnem primanjkljaju objavil v začetku februarja.
Vseeno pa gre za dober znak, da Grčija vsaj na področju uravnoteženja javnih financ izpolnjuje svoje obljube. Prihodnje leto v Atenah načrtujejo, da bodo dosegli primarno in strukturno javnofinančno ravnotežje.
Staikuras je vseeno opozoril, da je to sicer nujni, a še ne zadostni pogoj za izhod iz krize. Grčijo čakajo še težki izzivi na področju strukturnih reform in krepitve konkurenčnosti, ki naj bi zagotovile vzdržno gospodarsko rast in ustvarile nova delovna mesta. Na tem področju je bila do zdaj manj uspešna.
Finančni ministri držav v območju evra so sicer v ponedeljek zvečer z zadovoljstvom ugotovili, da je Grčija izpolnila pogoje za izplačilo naslednjega obroka posojila, težkega 9,2 milijarde evrov. Država bo obrok prejela v kratkem, predvidoma do konca meseca.
