"Grčija je storila, kar je morala in k čemur se je obvezala," je v izjavi poudaril grški premier Antonis Samaras. "Naši partnerji, vključno z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), morajo prav tako izpolniti svoj del," je poudaril po poročanju ameriške tiskovne agencije AP.

Po besedah Samarasa ne gre le za prihodnost države, pač pa za stabilnost celotnega območja z evrom. "Kakršne koli tehnične težave ne predstavljajo izgovora za zamudo," je poudaril. Zaradi novega zasedanja evroskupine prihodnji teden je sicer moral grški premier odpovedati pot v Katar.

Območje z evrom ne more izrabljati Grčije za opravičevanje svoje nesposobnosti pri spopadanju z različnimi manifestacijami evropske dolžniške krize na učinkovit in odločen način, pa je poudaril vodja koalicijskih socialistov (Pasok) Evangelos Venizelos.

Še bolj ostri so bili v odzivih na nočno odločitev predstavniki grške opozicije. "Vlada izpolni vse ukaze in je v zameno ponižana," je tako menil Dimitris Papadimulis iz opozicijske stranke Siriza.

Bolj pomirljivi toni prihajajo iz območja z evrom. Francoski finančni minister Pierre Moscovici je tako poudaril, da je območje z evrom "le še za las" oddaljeno od dogovora. "Verjamem, da ga bomo dejansko dosegli," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ob tem poudaril, da je Grčija izpolnila dosedanje zahteve in da so vzpostavljeni izboljšani nadzorni mehanizmi, s pomočjo katerih bo mogoče spremljati izvedbo reform tudi v prihodnje.

"Na mizi imamo več možnosti glede načinov za pokritje finančne luknje," je dejal Schäuble. "O tem smo intenzivno razpravljali, a vprašanja so tako zahtevna, da nismo dosegli dokončne odločitve in se bomo sestali ponovno," je dodal.

Nemška kanclerka Angela Merkel sicer danes o napredku na temo Grčije obvešča poslance svoje Krščanske demokratske unije (CDU). Kot je za zaprtimi vrati po navedbah virov dejala kanclerka, obstajata dve možnosti, kako okrepiti pomoč Grčiji.

Prva možnost je "manjše" zvišanje sredstev začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF), in sicer v obliki 10-milijardnega povečanja garancij. Druga možnost pa je občutno znižanje obrestnih mer, ki jih Grčija plačuje za svoja posojila. Merklova naj bi nakazala, da je možna tudi kombinacija obeh ukrepov.

Finančni ministri držav z evrom so v zgodnjih jutranjih urah po več kot enajstih urah pogovorov v pisni izjavi pohvalili prizadevanja Grčije ter sporočili, da so zasedanje prekinili, ker je treba tehnično doreči nekatere elemente svežnja za Grčijo, in da ga bodo nadaljevali v ponedeljek.

Finančni ministri držav z evrom so ponoči med drugim razpravljali, kako zagotoviti dodatnih 32,6 milijarde evrov, ki jih država še potrebuje ob podaljšanju roka za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja z leta 2014 na 2016.

S tem je povezan tudi problem vzdržnosti grškega javnega dolga, pri čemer se stališča evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) razhajajo. Juncker je 12. novembra nakazal, da bi lahko rok za zmanjšanje javnega dolga Grčije pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) podaljšali za dve leti na leto 2022, a vodja IMF Christine Lagarde je vztrajala pri letu 2020.