Kot poudarjajo sodelavci britanske revije, so težave slovenskega bančnega sistema drugačne kot v drugih finančno ranljivih članicah območja evra. Po njihovih navedbah je večji del problematike slabih posojil posledica privatizacijskih zgodb.
Ob tem v Euromoneyju pojasnjujejo, da slovenske banke nujno potrebujejo svež kapital, kar pa jim otežuje lastniška struktura. Največje banke so namreč v državni lasti, zato je med zasebnimi vlagatelji malo interesa za naložbe v slovenski bančni sistem, dodajajo.
Sloveniji po padcu ocene stabilnosti bančnega sistema v zadnjih dveh letih sledijo Irska, ki je morala zaradi reševanja bank zaprositi za mednarodno finančno pomoč, Italija in Španija - zadnji pri sanaciji bank prav tako finančno pomaga območje evra, Grčija, kjer evropske partnerice prav tako rešujejo težave bančnega sistema, in Madžarska.
Stabilnost se je sicer poslabšala v praktično vseh državah v raziskavi z izjemo Švedske, kjer je ostala nespremenjena in Švice, kjer se je celo malenkost okrepila. Sorazmerno malo se je stabilnost zamajala na Finskem, Češkem, v Latviji, Nemčiji in na Slovaškem.
Samo v enajstih mesecih lani se je kazalec stabilnosti bančnega sistema prav tako najbolj poslabšal v Sloveniji, ki pa je bila dokaj izenačena s Španijo. Sledijo jima Velika Britanija, Danska in Francija.
Razmere so nespremenjene ostale v Švici, Estoniji in na Slovaškem, največje izboljšanje pa so zabeležile Albanija, Latvija, Litva in Hrvaška. Stabilnost bančnega sistema se je lani izboljšala še na Irskem, Poljskem, Češkem, v Italiji in na Portugalskem.