Nespremenjeni ostajata tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki sta pri 1,5 oz. nič odstotkih.

Potem ko so člani sveta ECB na decembrski seji razpravljali tudi o možnosti znižanja obrestne mere, se je v minulih tednih omenjalo, da bi v letošnjem prvem četrtletju lahko prišlo do novega znižanja cene denarja v evrskem območju. Nemalo pa je tudi ocen, da znižanje obrestne mere na 0,5 odstotka ne bi imelo bistvenega učinka in ga zato sploh ne bo.

Ekspanzivna denarna politika namreč zaradi neravnovesij na finančnem trgu v območju evra in težav bank predvsem v ranljivih članicah ne more delovati normalno.

Ključna orodja ECB za boj proti krizi so zato t.i. nestandardni ukrepi. Predvsem lanska odločitev ECB o strogo pogojevanem, a neomejenem odkupovanju državnih obveznic ranljivih evrskih držav v primeru potrebe je na finančne trge vnesel zatišje in pritisk na ranljive članice območja evra je vidno popustil, tako da je grožnja o padcu Španije in Italije v vrtinec odvisnosti od zunanje pomoči za zdaj odmaknjena.

Ključni fokus ECB in članic območja evra bo tako v naslednjih tednih in mesecih predvsem na spodbujanju gospodarskega okrevanja. Prvi pozitivni znaki se kažejo, a vidnejši preobrat je pričakovati šele v drugi polovici leta.

Draghi: Prezgodaj je za ocene o doseženem vrhu dolžniške krize

Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta dejal, da je še prezgodaj govoriti o tem, da je dolžniška kriza dosegla vrhunec. Po njegovih besedah je gospodarstvo evropske monetarne unije še vedno šibko, pojavili pa so se "pomembni znaki" izboljšanja zaupanja na finančnih trgih.

V tej luči pričakuje nadaljevanje šibke gospodarske aktivnosti, postopno okrevanje pa naj bi se na račun denarne politike ECB, občutno boljšega zaupanja finančnih trgov in manjše razdrobljenosti gospodarstva, kar naj bi ugodno vplivalo na zasebno domačo potrošnjo in tuje povpraševanje oz. izvoz, začelo pozneje letos.

Tveganja, povezana z gospodarsko napovedjo za območje evra, so povečini povezana s počasno implementacijo strukturnih reform, geopolitičnimi zadevami ter neravnovesji v največjih industrijskih državah, je med drugim še povedal prvi mož ECB. Prav omenjeni dejavniki bi lahko povzročili zamudo pri okrevanju zasebnih naložb, pri zaposlovanju in potrošnji, je dodal.