Direktorica DPR Kristina Slavič je za STA pojasnila, da so takšno razsodbo glede na "pravičnost razsodbe prvostopenjskega sodišča pričakovali, čeprav je takrat tožena stranka oporekala kakovosti sodnice in napovedala, da bo izpodbijala vsako sodbo". Po njenih ocenah sta petinska deleža v družbah, ki bosta prenesena na DPR, vredna približno 17 milijonov evrov.
O odločitvi višjega sodišča je danes poročalo tudi spletno Delo, ki dodaja, da imata skupina SIJ - Slovenska industrija jekla in država sicer še možnost revizije, vendar pa Slavičeva upa, da tokrat ne bodo nestrokovnosti očitali tudi celotnemu senatu drugostopenjskega sodišča.
"Senat je v celoti potrdil sodbo prvostopenjskega sodišča in je dodatno utemeljil sodbo z razlago zakona o privatizaciji slovenskih železarn in podpisanih pogodb med družbami pooblaščenkami in državo," je dejala. Sodišče je sodbo utemeljilo tudi z razlago dogovorov, namenjenih preprečitvi stečajev železarskih družb, zaradi česar so se delavci odpovedali tožbam za premalo izplačane plače in pripadajočim zakonitim obrestim.
"Sodišče ugotavlja, da je pri prodaji železarskega premoženja ruskemu kupcu šlo za izigravanje vsega dogovorjenega, kar je tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, pomeni pa tudi zlorabo pravic in pristojnosti, ki jih je imel močnejši partner," je pojasnila Slavičeva. Dodala je, da je takšno ravnanje po mnenju senata višjega sodišča zagotovo tudi nemoralno.
Na odločitev višjega sodišča pa se je odzval tudi predsednik uprave skupine SIJ - Slovenska industrija jekla Tibor Šimonka, ki je zaradi odločitve zaskrbljen. Zapisal je, da v skupini ugotavljajo, da se v Sloveniji "upošteva vse drugo kot zakon in da če sodne inštitucije že drugič zapored ignorirajo zakone, kako naj potem vsi ostali subjekti v tej državi še spoštujejo zakone."
Sodišče po njegovem mnenju namreč ni odločalo skladno z določili veljavne zakonodaje, pač pa je upoštevalo načelo moralnosti in poštenja, kar pa je z vidika pravne države in pravne varnosti, ki naj bi jo zagotavljala, v celoti nedopustno.
"Terjatve delavcev zaradi enormnih izgub niso imele nobene ekonomska podlage, niti pravne ne, saj je bila družba insolventna in zrela za stečaj ter brez premoženja, ki je bilo tako rekoč v lasti upnikov. Torej so bile te terjatve iz tako imenovanih premalo izplačanih plač ali bolje rečeno iz premalo podarjenega predvsem politični konstrukt enega dela tedanje vlade," je še zapisal Šimonka.
Napovedal je, da bodo zoper to odločbo na Vrhovno sodišče vložili zahtevo za revizijo. "Prepričani smo, da bo tokrat vsaj najvišja sodna instanca le segla po zakonu oziroma upoštevala edino merodajno materialno pravo," je povedal.
DPR je tožbo vložila, ko je država prodala večinski delež železarskega premoženja ruskemu kupcu, ni pa omogočila, da bi DPR pridobila 20-odstotni lastniški delež kot zamenjavo za delnice DPR, kar je nalagal zakon o privatizaciji slovenskih železarn. DPR je pri sedmih družbah 20-odstotne deleže uspela pridobiti, pri družbah Noži Ravne in Metal Ravne pa ne.
Tudi višje sodišče je tako pritrdilo dolgoletnemu boju koroških malih delničarjev, torej sedanjih in nekdanjih delavcev ravenskih jeklarskih družb. Skupina SIJ - Slovenska industrija jekla bo z DPR dolžan skleniti dve pogodbi, in sicer za pridobitev poslovnega deleža v Nožih Ravne in Metalu Ravne oz. pogodbo o menjavi delnic SIJ za 20-odstotna poslovna deleža v obeh družbah.