Po več letih preštevanja izgub je leto 2012 tudi Ljubljanska borza končala pri višjih vrednostih, kot ga je začela, vlagatelji pa so v povprečju dosegli nekaj manj kot osemodstotni donos oziroma dobrih deset odstotkov, če upoštevamo tudi prejete dividende. Indeks najlikvidnejših podjetij SBITOP je bil lani celo najbolj donosen indeks v jugovzhodni Evropi.
Lanskoletni donosi so le obliž na rano, saj so delnice na Ljubljanski borzi v povprečju še vedno vredne okoli štirikrat manj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007 in tretjino manj kot pred tremi leti. Z letom so še najbolj zadovoljni delničarji Juteksa in Slovenijalesa, za kar sta s prevzemno ponudbo poskrbela belgijski Beaulieu International Group in Zavarovalnica Triglav. Vrednost delnice Juteksa in Slovenijalesa se je namreč lani kar potrojila, medtem ko se je delnica Etola zaradi prevzema s strani izraelskega Frutaroma podvojila, več kot 50 odstotkov vrednosti pa so pridobile tudi delnice Zavarovalnice Triglav, Petrola in Telekoma Slovenije. Lansko borzno leto pa je bilo vse prej kot naklonjeno delničarjem Abanke, Uniorja in Nove KBM, ki so lahko le nemo opazovali, kako se je vrednost njihovih delnic znižala za več kot 50 odstotkov. Še slabše so jo odnesli delničarji holdingov, ki so bodisi končali v stečaju bodisi so njihove delnice vredne le še nekaj centov.
Kljub pozitivnemu letu donosi na domačem kapitalskem trgu zbledijo, če jih primerjamo z donosi obvezniških skladov, ki so v povprečju dosegli kar 11,5-odstotni donos. Še več, skoraj 20 odstotkov vrednosti so lani pridobili obvezniški skladi, ki investirajo na trge v razvoju. Obvezniške sklade so lani z okoli 13-odstotnim donosom prehiteli le delniški skladi, ki investirajo na trge v razvoju, medtem ko so skladi, ki investirajo v finančni sektor in sektor potrošnih dobrin, pridobili okoli 20 odstotkov.
Med pomembnejšimi svetovnimi trgi je največ, in sicer skoraj 30 odstotkov, pridobil nemški DAX, rast delnic najpomembnejših francoskih družb, zastopanih v indeksu CAC40, pa je bila polovico nižja. Donosi na kitajskem kapitalskem trgu so se v letu zamenjave politične oblasti gibali pri slabih desetih odstotkih, najpomembnejše britanske in italijanske korporacije pa so lani pridobile okoli pet odstotkov vrednosti. Slabše je bilo leto na borzah jugovzhodne Evrope. Hrvaški CROBEX je namreč leto končal z minimalnim padcem, bosansko-hercegovski SASX-10 je izgubil štiri odstotke vrednosti, srbski BELEX 15 pa je prav toliko pridobil.
