Skupina Krka je letošnje devetmesečje zaključila s šestodstotno rastjo prodaje in ustvarila 814 milijonov evrov prihodkov, medtem ko se je čisti dobiček znižal za tri odstotke, na dobrih 111 milijonov evrov. Do konca leta naj bi se po napovedih predsednika uprave Krke Jožeta Colariča prihodki povzpeli na 1,1 milijarde evrov, medtem ko naj bi bil dobiček nekoliko nižji od prvotno načrtovanih 170 milijonov evrov.
»Pri teh napovedih smo previdni glede na zaostrene razmere na trgu in nepredvidljiva gibanja tečajev, zlasti ruskega rublja, poljskega zlota, ukrajinske grivne in romunskega leja. Res pa je, da letos ni bilo toliko negativnih tečajnih razlik kot lani,« je ob predstavitvi rezultatov povedal Colarič. Matična družba Krka je letos povečala prodajo za sedem odstotkov, na 752 milijonov evrov, medtem ko je dobiček padel za odstotek, na 107,6 milijona evrov. Skupina raste tudi kadrovsko in naj bi konec letošnjega leta zaposlovala že 9565 ljudi, skupaj z agencijskimi delavci pa več kot 10.000. Za prihodnje leto Colarič napoveduje šestodstotno rast prodaje (na 1,2 milijarde evrov), medtem ko naj bi bil dobiček na ravni letošnjega.
»Razmere na trgu so zaostrene, pritiski na zniževanje cen zdravil pa vse hujši. Ni tržišča, kjer tega ne bi občutili,« je dejal Colarič in hkrati izpostavil bistveno povečanje stroškov prodaje, v jugovzhodni Evropi denimo kar za 14 odstotkov. Vzrok je v klavzuli, po kateri država v primeru prevelike porabe denarja za zdravila dodatno udari po žepu družbe, ki so največ prodale.
Da bi dosegli načrtovano rast, morajo bistveno več proizvesti, prodati in unovčiti več terjatev, ki jih za zdaj uspešno obvladujejo in so trenutno na ravni iz začetka leta. »Če ne bomo v naslednjih letih drastično rasli tudi fizično, nikakor ne bomo dosegali načrtov,« je napovedal Colarič. Tako bodo z 200 milijonov vredno tovarno, ki jo gradijo v Novem mestu, proizvodnjo tablet in kapsul povečali s sedanjih 10,5 milijarde na 15 milijard. Prihodnje leto bo proizvodnja stekla tudi v novi tovarni v Rusiji, na največjem Krkinem posamičnem trgu, kjer je letos povečala prodajo za 27 odstotkov. Od celotne vzhodne Evrope, ki predstavlja 29-odstotni delež v prodaji, Colarič še naprej veliko pričakuje, saj je tamkajšnje gospodarstvo dokaj stabilno. Dvanajstodstotno rast prodaje ima Krka tudi v zahodni Evropi in na čezmorskih trgih, medtem ko je v srednji Evropi prodaja padla za pet odstotkov, v jugovzhodni za štiri, na domačem trgu, ki sicer predstavlja le devet odstotkov Krkine prodaje, pa je bil padec enajstodstoten.
Krkina delnica je na Ljubljanski borzi še vedno najprometnejši vrednostni papir, je pa njena vrednost letos padla na 49,8 evra. »Tako za ceno delnice kot za tržno kapitalizacijo, ki je konec septembra znašala 1,8 milijarde evrov, lahko rečemo, in tudi analitiki pravijo tako, da so lahko pričakovanja bistveno višja,« je včeraj še povedal Colarič
