V naslednjih tednih se bo boj med NFD Holdingom in direktorjem kemijske družbe Melamin Srečkom Štefaničem očitno še dodatno zaostril. Potem ko je Štefaniču sredi lanskega leta skupaj z njemu naklonjenimi lastniki in posamezniki uspelo prevzeti lastniški nadzor nad družbo, se v NFD Holdingu sedaj pripravljajo na sklic izredne skupščine, na kateri bi delničarji odločali o imenovanju posebnega revizorja.
Dokapitalizacija pod drobnogledom posebnega revizorja
Ključna naloga posebnega revizorja bi bil pregled lanskoletne ekspresne 2,4-milijonske dokapitalizacije, saj obstajajo številni indici, da dokapitalizacija ni bila namenjena kapitalski krepitvi Melamina, temveč zgolj tihemu prevzemu lastništva. Čeprav je imel NFD Holding vrsto let v lasti večinski 53-odstotni delež Melamina, pri dokapitalizaciji ni smel sodelovati, za njo pa je zvedel šele, ko je bila ta že izvedena. So pa pri dokapitalizaciji lahko sodelovali Štefanič, izbrani vodilni kadri Melamina, člani nadzornega sveta (Roman Ambrož, Ksenija Poljanec in Jože Kozina) ter družbi O-Projekt (v lasti Francija Rupnika) in Enoop, ki pa sta namesto denarja vložili kar zemljišča oziroma proizvodne stroje. Štefaniču naklonjeni lastniki so s to dokapitalizacijo uspeli prevzeti večinsko lastništvo, medtem ko se je delež NFD Holdinga znižal na nekaj več kot 40 odstotkov.
Pri potrditvi dokapitalizacije in prevzemu lastniškega nadzora je imel Štefanič tudi podporo direktorja družbe za upravljanje NFD Romana Ambroža. Ta je kot predsednik nadzornega sveta Melamina podprl dokapitalizacijo, nato pa je pri njej tudi sodeloval in vplačal za 200.000 evrov delnic. Prav toliko delnic je vplačal tudi Štefanič, medtem ko sta Poljančeva in Kozina vplačala za 50.000 evrov delnic vsak, vložek preostalih vodilnih kadrov Melamina pa se je gibal med 58.000 in 118.000 evrov. Menedžerji in nadzorniki Melamina so pri dokapitalizaciji za delnico odšteli vsega 19,6 evra, O-Projekt in Enoop pa 27,5 evra oziroma 40 odstotkov več. Zaradi izgube zaupanja je predsednik uprave NFD Holdinga Miran Kraševec Ambroža že na lanskoletni skupščini poskušal odpoklicati iz nadzornega sveta Melamina, vendar so se temu uprli lastniki zbrani okoli Štefaniča, ki so Ambrožu podelili nov mandat.
Večmesečne priprave, izvedba pa čez noč
Nadzorni svet je Štefanič o dokapitalizaciji sicer seznanil šele 18. aprila lani, isti dan pa so nadzorniki upravi dali tudi soglasje za dokapitalizacijo z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev. Že dan kasneje so v Melaminu sklep o povečanju osnovnega kapitala vpisali v sodni register, nato pa so o vsem skupaj obvestili tudi javnost in preostale delničarje. Vse do tedaj Štefanič potrebe po dokapitalizaciji ni navajal niti med načrtih za leto 2012 niti je ni predvidel v nobenem poročilu o poslovanju.
Toda iz dokumentov, ki jih imamo na voljo na Dnevniku, je razvidno, da so se priprave na dokapitalizacijo dejansko začele že nekaj mesecev prej. Izdelavo poslovnih strojev, ki jih je pri dokapitalizaciji prispevala družba Enoop Jožefa Bovcona, je Melamin pri tej družbi naročil že konec leta 2011. Da je bilo že od vsega začetka mišljeno, da bo Enoop plačilo dobil z delnicami Melamina, nakazuje tudi cenitveno poročilo. Cenilec Jože Bah je namreč cenitev, ki je bila kasneje uporabljena pri dokapitalizaciji, začel delati že marca lani, se pravi, še preden so nadzorniki sploh odločali o dokapitalizaciji.
Zapiranje lastništva s pomočjo Pogorelca
Pri krepitvi vpliva menedžerjev v Melaminu je imel pomembno vlogo tudi holding M1 Tomaža Pogorelca, ki je že sredi leta 2011 Melaminu najprej prodal manjši paket delnic Gorenjske banke, nato pa kupnino uporabil za nakupe njegovih delnic (delnice je kupoval zlasti od zaposlenih). Po nekaj mesecih neprestanih nakupov je M1 pridobljene delnice preprodal neznani švicarski družbi Luga Audit & Consulting in kamniški družbi Zenit-T, ki sta se na zadnji skupščini prav tako postavili na stran uprave. Že vrsto let pa je upravi naklonjena tudi družba Sinacta, ki je v lasti ljubljanskega inženirja gradbeništva Alana Sodnika in zamejskega Slovenca Maurizia Černica. Ta je do 20-odstotnega deleža Melamina prišla že leta 2007, ko je iz lastništva izplačala več manjših lastnikov, okoli sedem odstotkov delnic pa ji je tedaj prodal celo Melamin.
