Ledo in Agrokor sta enak manever naredila tudi v Črni gori, in sicer na primeru podjetja Ledo Podgorica, kjer je bil tudi prej lastnik Agrokor, zdaj pa je Ledo. Ta manever je čisto zbiranje denarja za nakup Mercatorja, so prepričani v Srbiji, saj je večinski lastnik Leda in Agrokorja enak, Ivica Todorić.
Kot poroča Blic, pri tem ne gre za realno tržno transakcijo, temveč Todorić očitno koncentrira sredstva na Agrokorju za naskok na Mercator. Gre za prodajo iz "desnega v levi žep", npr. meni borznik borzne hiše Sinteza invest Nenad Gujaničić. V ozadju je nakup Mercatorja, kar je možno videti tudi iz tega, da je Ledo pred kratkim na Zagrebški borzi z dokapitalizacijo pridobil 100 milijonov evrov, ki pa je ne potrebuje za svoj razvoj.
Agrokor je sicer poleg Leda še lastnik Jamnice, Zvezde, PIK Vrbovec, Mercatorjeve konkurenčne trgovske družbe Konzum in proizvajalca hrane Belje. Prav ta družba je "trn v peti" precej zadolženega Agrokorja, saj še vedno ni jasno, ali bo moral Agrokor objaviti sto milijonov evrov vredno prevzemno ponudbo za Belje, ki ga je pred leti po mnenju hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev kupil nezakonito, in sicer "pod mizo", brez objave prevzemne ponudbe.
Do koncentracije kapitala Agrokorja prihaja v času, ko se znova vzpostavlja prodajni konzorcij za prodajo večine Mercatorja. Agrokor je bil sicer zainteresiran za nakup večine Mercatorja po ceni 221 evrov za delnico, a se je februarja "umaknil" iz igre. Uradno razlogov niso nikoli pojasnili, po mnenju poznavalcev pa je bil razlog pomanjkanje sredstev. Agrokor ima po pisanju hrvaških medijev težave z likvidnostjo in je znan kot "kronični neplačnik"; kar najbolj čutijo njegovi dobavitelji, saj jim blago plačuje s precejšnjo zamudo.
Prav zaradi tega in tudi premajhnih garancij, kaj bo z Mercatorjevo usodo, ki zaposluje več desettisoč ljudi, so se proti prodaji Mercatorja Agrokorju lani izrekli številni ekonomisti, pa tudi večina politike. Agrokor je res lani ponujal razmeroma dobro ceno za Mercator, a je v osnutku prodajne pogodbe izpogajal zelo mile pogodbene kazni za kršitev zavez, tudi preselitev sedeža Mercatorja, zamenjavo dobaviteljev, odprodajo delov družbe.
Kazen za vse to bi znašala le 20 milijonov evrov, kar je glede na takratno vrednost prevzema, ocenjeno do 900 milijonov evrov, bistveno premalo. Glede na mednarodne izkušnje pri podobnih primerih so poznavalci pogodbeno kazen za kršitev zavez postavili pri vsaj 150 milijonih evrov.
