Novembra lani se je začasno ustavilo pol leta trajajoče krčenje bilančne vsote bank, predvsem zaradi porasta vlog države, so v sporočilu za javnost zapisali predstavniki osrednje denarne ustanove v Sloveniji.
Kot so poudarili, pa se procesa zniževanja kreditne aktivnosti in razdolževanja bank do tujine še nadaljujeta.
Po njihovih navedbah so se v zadnjih štirih letih banke pri tujih bankah razdolžile za 8,4 milijarde evrov. Lani do novembra so se pri tujih bankah razdolžile za 1,9 milijarde evrov oz. na letni ravni za 25 odstotkov ter znižale zadolženost z izdanimi vrednostnimi papirji za 1,6 milijarde evrov.
"Tako znižan obseg virov financiranja so banke samo delno nadomestile s povečanjem drugih oblik financiranja ter zato znižale kreditiranje nebančnega sektorja za 1,5 milijarde evrov, naložbe v vrednostne papirje pa za 600 milijonov evrov," so navedli.
V strukturi naložb bank po njihovih besedah naraščajo manj tvegane naložbe. Sredstva poplačanih posojil podjetij ter pridobljene vire financiranja od države in Evrosistema banke usmerjajo predvsem v razdolževanje do tujih bank, v kreditiranje države ter v kratkoročne naložbe k nadrejenim bankam v tujini.
"Zniževanje dinamike kreditiranja gospodarstva se zato nadaljuje, kar se je novembra kazalo v 10,5-odstotnem medletnem padcu posojil nefinančnim podjetjem in 2,1-odstotnem znižanju posojil gospodinjstvom," so pojasnili v banki.
Z zniževanjem izpostavljenosti do gospodarstva naj bi banke na kratek rok znižale stopnjo kreditnega tveganja, vendar se povratni učinki lahko pokažejo v daljšem obdobju kot poslabšanje portfelja trenutno še dobro delujočih podjetij.
V tej luči si v Banki Slovenije skupaj z Združenjem bank Slovenije prizadevajo za vzpostavitev poslovnega zaupanja med bankami in tistimi podjetji, ki izkazujejo perspektivne poslovne modele.
Rast nedonosnih terjatev bank se je medtem tekom lanskega leta umirjala in se je zadnje mesece ohranjala na nižji ravni. Nedonosne terjatve bank so novembra dosegle 14,4 odstotka razvrščenih terjatev bank. Pričakovan porast stroškov oslabitev in rezervacij bo celoletno izgubo približal tisti iz leta 2011, so napovedali.
"Pozitiven učinek teh procesov je čimprejšnje pripoznanje izgub iz slabih terjatev, ki mu bo moral slediti odpis tistih naložb, pri katerih je verjetnost denarnega toka neznatna. Le z jasno sliko o stanju bančnih bilanc, brez grožnje večjih izgub v prihodnosti iz obstoječe naložbene strukture, bo mogoče pričakovati tudi večji interes vlagateljev v kapital domačih bank," so ocenili.
Sicer pa je svet banke v torek sprejel tudi odločitev, da bo spominski kovanec za dva evra, izdan ob 800. obletnici obiskovanja Postojnske jame, v obtoku od 4. februarja.
