Potem ko je uprava Merkurja po večmesečnih pogajanjih predlagano dokapitalizacijo znižala na 90 milijonov evrov, so delničarji včeraj podprli še nekoliko bolj okrnjen predlog Hypo banke, ki je v pretežni meri tudi financirala spodleteli menedžerski prevzem. Ta je predvideno dokapitalizacijo znižala še za dodatnih pet milijonov evrov, minimalni prag uspešnosti pa postavila pri vsega 63 milijonih evrov.
»Potrjena dokapitalizacija bo Merkurju za najmanj leto dni zagotovila finančno stabilnost. Ali bo to dovolj za dolgoročno finančno sanacijo družbe, pa bo v veliki meri odvisno od tega, koliko novih delnic bo vplačanih in kaj se bo v Sloveniji dogajalo s potrošnjo. Če bi se padec potrošnje ustavil, bi bila trenutna dokapitalizacija zadostna, v nasprotnem primeru bi morali uvesti še nekatere dodatne ukrepe,« je za Dnevnik pojasnil Blaž Pesjak. Če bi bile vplačane vse dokapitalizacijske delnice, bi se finančne obveznosti Skupine Merkur znižale s trenutnih 450 na okoli 360 milijonov evrov, kar pa je še vedno med 100 in 150 milijoni evrov več, kot jih je trgovec sposoben financirati.
Rok za vplačilo novih delnic se izteče 10. novembra, že zdaj pa je znano, da svojega dela odgovornosti za razmere v Merkurju ne nameravajo prevzeti Unicredit banka, SKB, Sparkasse in Raiffeisen. Zakaj ne nameravajo sodelovati pri dokapitalizaciji, v nobeni od omenjenih bank niso želeli pojasniti. Če banke Merkurju ne bodo zagotovile dodatnega kapitala, bo ta že konec letošnjega leta znova insolventen, to pa bi pomenilo avtomatičen stečaj podjetja. Ker za obveznosti nakelskega trgovca jamčijo tudi številne hčerinske družbe, bi stečaj ogrozil kar okoli 3400 delovnih mest v Skupini Merkur.
V Dnevniku smo razkrili, da si banke prizadevajo, da bi Merkur v dveh letih prodale strateškemu partnerju, še pred tem pa bi moral ta prodati svoji diviziji Mersteel in Big Bang. Zaradi slabih obetov za regijo se je iz boja za nakup Big Banga doslej umaknilo že več investitorjev, trenutno pa se v Merkurju pogovarjajo le še z enim potencialnim vlagateljem. Na drugi strani se za nakup Mersteela še vedno zanima šest strateških vlagateljev. Po pričakovanjih Pesjaka naj bi nezavezujoče ponudbe za Mersteel dobili že do konca prihodnjega meseca, decembra naj bi sledili skrbni pregledi, v začetku prihodnjega leta pa naj bi predvidoma dobili tudi zavezujoče ponudbe.
Trenutno je tako Merkur daleč od tega, da bi bil pripravljen na prodajo strateškemu investitorju, kar bi se morale zavedati tudi banke. Kapitalsko šibkost Merkurja bodo namreč brez dvoma znali v svoj prid izkoristiti tako potencialni kupci Mersteela in Big Banga kot tudi Merkurjevi dobavitelji. S slednjimi se uprava še vedno pogaja o podaljšanju plačilnih rokov, ki naj bi se po pričakovanjih Pesjaka do konca leta podaljšali s trenutnih 45 na 60 dni. Če bi Merkurju uspelo poslovne obveznosti na eni strani in zaloge ter poslovne terjatve na drugi vsaj izenačiti, bi se finančni dolg družbe znižal za kar 50 milijonov evrov, letni strošek za plačilo obresti pa za najmanj okoli tri milijone evrov.
V prvi polovici leta so v matični družbi Merkur ustvarili 120 milijonov evrov prihodkov in dobre štiri milijone evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), letošnje leto pa naj bi kljub splošnemu padcu trga končali z okoli desetodstotno rastjo poslovanja. Toda pretežni del prostega denarnega toka in vse kupnine iz prodaje nepremičnin in finančnih naložb mora Merkur nameniti za plačilo obresti in bančnih posojil, kar še dodatno poslabšuje njegov likvidnostni položaj.
