Zavod Ypsilon je v letu 2009 nastal, ker so mladi potrebovali platformo, na podlagi katere bi se proaktivni mladi med 20. in 30. letom starosti z različnih področij med seboj spoznavali, povezovali in ustvarjali nove zgodbe. Idejni vodji sta bila Žiga Vavpotič in Blaž Kos, Blaž Ravnikar se jima je pridružil kot ustanovitelj in prvi direktor. In zgodba se je začela s prvim dogodkom, na katerega so bili povabljeni vsi prijatelji in znanci, pripadniki generacije Y, ki so bili na tak ali drugačen način aktivni na svojem področju. Cilj je bil, da se jih na dogodku zbere vsaj 50, prišlo jih je več kot 130, kar je bil jasen pokazatelj, da si mladi želijo povezovanja in sodelovanja.
Časi tudi takrat mladim niso bili najbolj naklonjeni, niti niso bili naklonjeni ustanavljanju novih združenj ali podjetij, ki bi našla svoje mesto na trgu. A kot sem se naučila v teh treh letih, je potrebno verjeti v zgodbo in trdo delati. In začeti takoj. Če mencaš, iščeš izgovore zakaj ne, se ideja razvodeni in kmalu postane neuporabna ali pa jo uresniči nekdo drug. Stvari je potrebno zagrabiti takoj, delati na njih tukaj in zdaj, rezultati pa se pokažejo šele čez čas. Potrpežljivost in vztrajnost sta lastnosti, ki štejeta.
Po tem principu v Zavodu Ypsilon delujemo še danes. Na žalost ali celo na našo srečo nimamo vreče denarja, iz katere bi jemali in za vsak nov projekt namenili določeno višino sredstev. Vsak projekt se mora financirati iz lastnih virov. In predvsem v tem se razlikujemo od drugih podobnih nevladnih organizacij, saj je naše delovanje v osnovi podjetniško in vsak od članov ekipe mora imeti nekaj podjetniškega duha v sebi ter predvsem razumeti naš način delovanja in dejstvo, da nič ne pride samo od sebe. V nasprotnem primeru se težko ujamemo. Za nas se je ta način dela izkazal kot uspešen, o čemer pričajo predvsem naša dejanja in že izpeljani projekti.
Zavod Ypsilon je bil ustanovljen predvsem zato, da bi mladim pomagal in predstavljal most med izobraževanjem in zaposlitvijo. Z našimi aktivnostmi skušamo zanimive mlade posameznike povezati med seboj in z uspešnimi posamezniki drugih generacij iz Slovenije in tujine. V zadnjem času velik poudarek dajemo tudi sodelovanju naših članov na projektih, ki jih lahko kot neke vrste spinoff kasneje peljejo tudi zunaj Zavoda Ypsilon. Mladim bi radi dali priložnost, da uporabijo svoja znanja, se med seboj interdisciplinarno srečujejo in sodelujejo na različnih projektih ter tako dobijo realne izkušnje s trga. Hkrati pa z različnimi izobraževanji in dogodki skrbimo za njihovo osebnostno in karierno rast, predvsem pa, da se lahko učijo od najboljših.
Hvaležna sem za vse izkušnje in znanje, ki sem jih pridobila tekom zadnjih treh let. Predvsem od ljudi s katerimi smo sodelovali in teh je bilo veliko. Hvaležna sem za dobre in slabe izkušnje, iz zadnjih se človek ponavadi tudi največ nauči. Vse to mi je pomagalo, da sem bolje spoznala samo sebe. Kako delujem v timu, kakšni so moji cilji, česa si res želim, na kaj moram biti pozorna pri vodenju drugih. In vodenje je tisto, ki mi je bilo v zadnjem letu v največji izziv. Ekipa je vsak dan večja, voditi po deset ljudi ali več naenkrat, vsakega s svojim načinom komunikacije, dela in karakterjem ni lahko, zato danes še toliko bolj spoštujem vodje. A kot pravijo, če te nekaj veseli, ti je v izziv, potem vse skupaj vidiš kot veliko priložnost za učenje in napredovanje, predvsem pa za to, da si sam vsak dan boljši in posledično tudi ekipa ljudi okoli tebe.
In naj današnji dnevnik končam še z enim priznanjem. Nekatere stvari se vendarle še vedno učim. Kako od časa do časa pomisliti nase, si vzeti čas, uživati v trenutku, se razmigati in zavedati, da bo vse počakalo. Zadnje čase mi gre sicer bolje tudi na tem področju, a mojemu kljubovanju navkljub, me je včeraj prehlad dokončno položil v posteljo. Če se sam ne znaš zaustaviti, te pač nekdo ali nekaj drugega …
