Pot do optimizma pa je še dolga, pravijo na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, saj TEA indeks, s katerim v svetovnem merilu merijo zgodnjo podjetniško aktivnost odraslega prebivalstva, zajema tudi posameznike, ki so šele v procesu nastajanja podjetja, in številni med njimi ne uspejo pripeljati svoje podjetniške zamisli do zagona podjetja ali pa novo podjetje usahne že na samem začetku.
"V kolikšni meri bo to veljalo tudi za podjetniške pobude in ustanovitve preteklega leta, je v veliki meri odvisno od tega, ali bo država znala zagotoviti normalne davčne, finančne in pravne okvire poslovanja, pa tudi primerno odgovorno ravnanje političnega razreda," so na inštitutu, ki je nosilec raziskave za Slovenijo, zapisali v današnjem sporočilu.
Največ zgodnje podjetniške aktivnosti med skupno 67 zajetimi državami je bilo lani v afriških državah, in sicer Zambiji (41,5 odstotka), Gani (36,5 odstotka) in Ugandi (35,8 odstotka), najmanj pa v Rusiji (4,34 odstotka), Italiji (4,32 odstotka) in na Japonskem (3,99 odstotka).
Med evropskimi državami sta se najvišje uvrstili Estonija (s 14,3 odstotka na 23. mestu) in Latvija (s 13,4 odstotka na 24. mestu). Slovenija je v globalnem merilu na 59. mestu, v evropskem pa na 23. mestu.
Leto 2012 se je za žensko podjetništvo izkazalo kot izrazito neugodno. V Evropi je po deležu odraslih žensk, ki se vključujejo v zgodnje podjetništvo, na vrhu Estonija (9,7 odstotka), v svetu pa Zambija (40 odstotkov). Slovenija se z 2,6 odstotka uvršča na zadnje mesto v Evropi, v svetovnem merilu pa na 63. mesto. Slovenija ima nekoliko višji delež (2,9 odstotka) ustaljenih podjetnicah, tj. tistih, ki imajo podjetje že več kot tri leta in pol.
V Sloveniji že nekaj let upada zaznavanje podjetniških priložnosti. Najvišji delež odraslih, ki pričakujejo dobre poslovne priložnosti v svojem okolju, je v afriških državah na čelu z Nigerijo (82,2 odstotka), v Evropi pa na Švedskem (66,5 odstotka). Slovenija je na 58. mestu (19,6 odstotka).
Tudi delež tistih, ki nameravajo v naslednjih treh letih ustanoviti podjetje, je najvišji v afriških državah, na vrhu je Bocvana (74,2 odstotka), v Evropi pa je delež najvišji v Romuniji (30,8 odstotka). V svetovnem merilu je najnižji delež v Rusiji (3,4 odstotka). Slovenija je na 48. mestu s 14,7 odstotka.
V Sloveniji sicer več kot polovica odraslega prebivalstva (51,3 odstotka) meni, da ima znanje, izkušnje in sposobnosti za opravljanje podjetniškega poklica, kar Slovenijo uvršča na 30. mesto, med evropskimi državami pa na tretje mesto, za Makedonijo (55,1 odstotka) in Poljsko (53,9 odstotka). Delež je najnižji na Japonskem (devet odstotkov).
Inštitut opozarja, da se podjetniške pobude ne morejo uveljaviti brez uveljavitve učinkovite in pravične pravne države in zagotovitve normalnega delovanja trga. "Žal nosilci ekonomske politike marsikdaj ne delijo takšnega videnja podjetništva, ampak pogosto prevlada neosebni agregatni makroekonomski vidik, ki opazi podjetništvo šele, ko se njegovi rezultati manifestirajo v bruto domačem proizvodu ali ko podjetje zaide v krizo oziroma preneha poslovati," menijo.
Dodajajo, da sta nenehno podjetniško vrenje in podjetniške ambicije posameznikov tisto, kar obnavlja ekonomsko strukturo in zagotavlja nova delovna mesta.
"Zato ob spodbudni novici, da se je v letu 2012 zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji končno nekoliko povečala, ostaja zaskrbljenost, da tako malo posameznikov zaznava poslovne priložnosti," pravijo na inštitutu.
